Citat:
Uporabnik garbo pravi:
Poznam primer,ko je moral oče ta denar,ki ga je založil sklad za preživnino odslužiti na Igu.Je pač nezaposlen,preživlja se z občasnimi deli in mu nimajo od kje vzeti.
Citat:
129a. člen
(1) Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da
je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja
otroka.
(2) Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja,
hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih
posebnih potreb otroka.
Citat:
26.a člen
Otrokov zakoniti zastopnik, preživninski zavezanec in njihovi delodajalci, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, centri za socialno delo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, banke, hranilnice, Klirinško depotna družba d.d., Geodetska uprava Republike Slovenije in Banka Slovenije morajo skladu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o pravici do nadomestila preživnine in za izterjavo izplačanih nadomestil s pripadajočimi obrestmi in stroški.
27.č člen
Evidenca o nadomestilih preživnine vsebuje naslednje osebne podatke:
1. za otroka:
– osebno ime;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj);
– enotno matično številko občana;
– davčno številko;
– naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
– krajevno pristojni center za socialno delo;
– državljanstvo;
– podatke o skupnem gospodinjstvu;
– višina preživnine;
– zaposlitev;
– oddaja v rejništvo, namestitev v zavod;
– plačana preživnina v zadnjem letu pred vložitvijo zahtevek po mesecih in
– plačana preživnina v obdobju priznanja pravice do nadomestila preživnine.
2. za zakonitega zastopnika:
– osebno ime;
– enotno matično številko občana;
– davčno številko;
– številko transakcijskega oziroma tekočega računa, hranilne knjižice oziroma nerezidenčnega računa tujca;
– naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
– naslov, na katerega želi prejemati pošto.
3. za preživninskega zavezanca:
– osebno ime;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj);
– enotno matično številko občana;
– davčno številko;
– naslov (stalnega, začasnega) prebivališča;
– državljanstvo;
– podatke o skupnem gospodinjstvu;
– zaposlitev;
– podatke o dohodkih in premoženju (nepremično in premično premoženje, delnice, solastništvo v podjetju, avtorski honorarji in drugi dohodki).
28.a člen
Sklad lahko preživninskemu zavezancu, če ni zaposlen in nima drugih dohodkov, na njegovo zahtevo dovoli odlog ali obročno poplačilo terjatve, vendar ne dlje kot za obdobje šestih mesecev. Sklad lahko preživninskemu zavezancu odpiše dolg delno ali v celoti, kadar izvršba ni bila uspešno končana ali izvršba ne obeta uspeha za poplačilo terjatve.
Citat:
2. Pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin
21.a člen
Pravico do nadomestila preživnine po tem zakonu ima otrok:
– ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje,
– ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
– ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,
– ki še ni star 18 let.
21.b člen
Šteje se, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če preživnina ni plačana zaporedoma tri mesece ali če jo preživninski zavezanec plačuje neredno.
Za neredno plačevanje preživnine po tem zakonu se šteje, če preživninski zavezanec dolguje skupaj vsaj znesek treh povprečnih mesečnih preživnin v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka. Mesec, v katerem zastopnik vloži zahtevo, se ne šteje med zadnjih 12 mesecev.
Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju.
21.c člen
Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece.
Kadar preživninski zavezanec biva v tujini, se pravica do nadomestila preživnine prizna, če otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi poda pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine.
Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine po tem zakonu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Nadomestilo preživnine plačuje sklad zakonitemu zastopniku otroka do 15. v mesecu za tekoči mesec.
21.č člen
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:
– živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
– je oddan v rejništvo,
– je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.
21.d člen
Višina nadomestila preživnine po tem zakonu znaša:
– za otroka do 6. leta starosti 10.000 tolarjev,
– za otroka od 6. do 14. leta starosti 11.000 tolarjev,
– za otroka nad 14. letom starosti 13.000 tolarjev.
Kadar je preživnina nižja od zneska iz prejšnjega odstavka, je višina nadomestila preživnine enaka znesku preživnine, določene s sodbo ali začasno odredbo oziroma dogovorom.
Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine.
Starostni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen v mesecu, v katerem otrok dopolni starost iz prvega odstavka tega člena.
Višina nadomestila preživnine se usklajuje na način, ki je s posebnimi predpisi določen za preživnine.
Sklad pisno obvesti otrokovega zakonitega zastopnika o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine. Obvestilo sklada je skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine izvršilni naslov.
21.e člen
Nadomestilo preživnine se ne izplačuje, če je znesek nadomestila preživnine nižji kot 2.000 tolarjev.
21.f člen
Pravica do nadomestila preživnine preneha:
– na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika,
– na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik,
– če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.
Pričakovano, ampak nič hudega(sicer bi morala uporabiti besede:ko dobiš to tožbo in ne:če dobiš to tožbo)! Primer ni toliko zamotan, da ne bi mogel speljat sam!!! Se bom moral pač malo bolj potruditi, pa bo! Bom gledal malo filme o odvetnikih, pa bo!Citat:
Uporabnik Principessa pravi:
Po mojem, da ti, če ga boš TI najel ...
Če dobiš to tožbo (spoznajo tvojo ženo, da je 'kriva'), potem bo ona plačala vse stroške, nastale v zvezi s sodiščem. Vsaj tak je blo pri enem (bivšem) paru, ki ga poznam.