Parada ponosa
- Ustvarjalec teme suzica
- Začetni datum
Slovita znanstvenika Stephen Hawking in Leonard Mlodinow sta v knjigi “The Grand Design” zapisala naslednje:
- “Because there is a law such as gravity, the universe can and will create itself from nothing. Spontaneous creation is the reason there is something rather than nothing, why the universe exists, why we exist. It is not necessary to invoke God to light the blue touch paper and set the universe going.”
Najbrž je to imel v mislih Jest5 s svojimi posti.
Seveda je to zaenkrat v fazi teorije.
Znanstveniki lahko razložijo in podprejo z rezultati opazovanj in poskusov, kaj se je dogajalo od določene točke v času po velikem poku.
Za dogajanja v tistih prvih delčkih sekunde po velikem poku pa zaenkrat obstajajo le teorije.
In tudi za to, kaj je bilo pred velikim pokom.
V stanju singularnosti čas-prostor izgubi pomen, tako da morda vprašanje, kaj je bilo pred velikim pokom, v resnici sploh nima pomena.
Človeštvo je šele na začetku razvoja znanosti.
Moderni človek (Homo Sapiens Sapiens) menda obstaja cca 200.000 let.
Veliko večino tega časa ni bilo nobenega omembe vrednega razvoja.
Civilizacije obstajajo šele zadnjih nekaj tisoč let.
Znanost se razvija šele nekaj stoletij.
Od izuma parnega stroja, motorja z notranjim izgorevanjem, odkritja elektrike itd. je minilo še manj časa.
Računalniki obstajajo šele nekaj desetletij.
V vesolje smo s prvimi nerodnimi koraki stopili šele pred kratkim.
Ljudje zaenkrat še niso prišli dlje kot do lune.
Zdi se nam, da so znanstveniki odkrili že ogromno o vesolju, ampak po mojem so dosedanja odkritja le droben delček vsega, kar bodo še pogruntali.
Tako da ne dvomim, da bodo nekoč do konca razložili in dokazali tudi nastanek vesolja.
Nima smisla. Verniki ne berejo drugih knjig, ker imajo eno v kateri vse piše. Na primer tudi tole: c/p direktno iz tiste knjige:
Sodba nad Sódomo in Lotova rešitev
19
1 Zvečer sta angela prišla v Sódomo, ko je Lot sedèl pri sódomskih vratih. Ko ju je zagledal, je vstal, jima šel naproti in se priklonil z obrazom do tal. 2 Rekel je: »Prosim, gospoda, stopita v hišo svojega služabnika, da prenočita in si umijeta noge, zjutraj pa vstaneta in odideta po svoji poti.« Rekla sta: »Ne, prenočila bova na trgu.« 3 Zelo ju je silil, zato sta le odšla z njim in stopila v njegovo hišo. Pripravil jima je večerjo, spekel nekvašeni kruh in sta jedla.
4 Preden sta legla, so hišo obstopili meščani, sódomski moški, vsi, od dečkov do starcev, vse ljudstvo do zadnjega moža. 5 Klicali so Lota in mu rekli: »Kje sta moža, ki sta nocoj prišla k tebi? Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo!« 6 Lot je tedaj stopil ven k njim na prag, zaprl vrata za seboj 7 in rekel: »Nikar, bratje moji, ne delajte hudega! 8 Glejte, imam dve hčeri, ki še nista spoznali moža; naj ju pripeljem k vam, da storite z njima, kar boste hoteli. Samo tema možema ne storite ničesar, saj sta prišla v senco moje strehe!« 9 Rekli so: »Poberi se!« Potem so rekli: »Nekdo je prišel sem kot tujec, pa bi rad razsojal. Tebi bomo storili še kaj hujšega kakor njima.« Silno so pritiskali na Lota in bili na tem, da razbijejo vrata. 10 A moža sta iztegnila roke, potegnila Lota k sebi v hišo in zaprla vrata. 11 Može pa, ki so stali pri vhodu, sta udarila s slepoto, od najmanjših do največjih, tako da niso mogli najti vrat. 12 In moža sta rekla Lotu: »Imaš v mestu še koga, morda zeta, sinove, hčere ali sicer kakega svojega človeka? Odpelji jih iz kraja! 13 Midva bova namreč ta kraj uničila, kajti njihovo vpitje, ki je prišlo do GOSPODA, je prehudo. Zato naju je GOSPOD poslal, da ga uničiva.« 14 Lot je šel ven in govoril s svojima zetoma, ki sta nameravala vzeti njegovi hčeri. Rekel je: »Vstanita, pojdita iz tega kraja, kajti GOSPOD bo mesto uničil!« Toda zeta sta mislila, da se šali.
15 Ko se je vzdignila jutranja zarja, sta angela priganjala Lota in rekla: »Vstani, vzemi ženo in hčeri, ki sta tu, da ne boš pokončan zaradi krivde tega mesta!« 16 Obotavljal se je, zato sta ga moža zgrabila za roko, prav tako tudi njegovo ženo in hčeri – ker mu je GOSPOD hotel prizanesti – in ga odpeljala ven ter ga pustila zunaj mesta. 17 Ko sta jih vodila ven, sta rekla: »Reši si življenje! Ne oziraj se nazaj in ne ustavljaj se nikjer v pokrajini! V gorovje se reši, da ne boš pokončan!« 18 Lot jima je odgovoril: »Nikar, gospod! 19 Glej, tvoj služabnik je našel milost v tvojih očeh in s tem, da si mi rešil življenje, si mi izkazal veliko dobroto. Toda ne morem se rešiti v gore; lahko bi se mi pripetila nesreča in bi umrl. 20 Glej, tisto mesto je dovolj blizu, da se morem zateči vanj. In tako majhno je. Dovôli, da se rešim tja! Ali ni res majhno? Tako bom ostal živ.« 21 Rekel mu je: »Glej, uslišal ti bom tudi to prošnjo in ne bom razdejal mesta, o katerem si govoril. 22 Hitro se reši tja! Ničesar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.« Zato se mesto imenuje Coar.
23 Sonce je vzhajalo nad deželo, ko je Lot prišel do Coarja 24 in je GOSPOD storil, da sta od GOSPODA, z neba, deževala na Sódomo in Gomóro žveplo in ogenj. 25 Razdejal je ti mesti in vso pokrajino, vse prebivalce mest in vse rastlinstvo te dežele. 26 Lotova žena, ki je bila z njim, pa se je ozrla nazaj in postala solnat steber.
27 Zgodaj zjutraj je šel Abraham na kraj, kjer je bil stal pred GOSPODOM. 28 Pogledal je proti Sódomi in Gomóri in vse naokrog po pokrajini. Pogledal je in glej, z zemlje se je vzdigoval dim, kakor bi se kadilo iz peči.
29 Ko je Bog uničil mesta pokrajine, se je spomnil Abrahama in poslal Lota proč od razdejanja, ko je razdejal mesta, kjer je prebival Lot.
Začetek Moábcev in Amóncev
30 Lot je iz Coarja odšel navzgor in se s hčerama naselil na gorovju. Bal se je namreč bivati v Coarju, zato je živel v votlini, on in obe hčeri.
31 Starejša hči je rekla mlajši: »Najin oče je star, v deželi pa ni moža, ki bi se nama približal po navadi vse zemlje. 32 Dajva, napojiva očeta z vinom in leziva z njim; tako obudiva zarod po očetu.« 33 Tisti večer sta torej napojili očeta z vinom in starejša je šla in legla k očetu. Pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. 34 Naslednji dan je starejša hči rekla mlajši: »Sinoči sem ležala z očetom; še nocoj ga napojiva z vinom! Potem pojdi ti in lezi z njim! Tako bova obudili zarod po očetu.« 35 Tudi tisti večer sta napojili očeta z vinom. Mlajša hči je vstala in legla k njemu, pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. 36 Tako sta obe Lotovi hčeri zanosili s svojim očetom.
37 Starejša hči je rodila sina in mu dala ime Moáb. To je oče Moábcev do danes. 38 Tudi mlajša hči je rodila sina in dala mu je ime Ben Amí. To je oče Amóncev do danes.
Tale bog je torej ustvaril (verjetno pomotoma) tudi homoseksualce in jih tudi pobil z nekakšnim orožjem za množično uničevanje. Zgleda pa, da je bil precej šlampast. Zanimivo je tudi, da se mu ne zdi nič narobe ponuditi nedolžni mladi hčerkici mestu v zabavo ali pa kakšen incest ali dva.
Sodba nad Sódomo in Lotova rešitev
19
1 Zvečer sta angela prišla v Sódomo, ko je Lot sedèl pri sódomskih vratih. Ko ju je zagledal, je vstal, jima šel naproti in se priklonil z obrazom do tal. 2 Rekel je: »Prosim, gospoda, stopita v hišo svojega služabnika, da prenočita in si umijeta noge, zjutraj pa vstaneta in odideta po svoji poti.« Rekla sta: »Ne, prenočila bova na trgu.« 3 Zelo ju je silil, zato sta le odšla z njim in stopila v njegovo hišo. Pripravil jima je večerjo, spekel nekvašeni kruh in sta jedla.
4 Preden sta legla, so hišo obstopili meščani, sódomski moški, vsi, od dečkov do starcev, vse ljudstvo do zadnjega moža. 5 Klicali so Lota in mu rekli: »Kje sta moža, ki sta nocoj prišla k tebi? Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo!« 6 Lot je tedaj stopil ven k njim na prag, zaprl vrata za seboj 7 in rekel: »Nikar, bratje moji, ne delajte hudega! 8 Glejte, imam dve hčeri, ki še nista spoznali moža; naj ju pripeljem k vam, da storite z njima, kar boste hoteli. Samo tema možema ne storite ničesar, saj sta prišla v senco moje strehe!« 9 Rekli so: »Poberi se!« Potem so rekli: »Nekdo je prišel sem kot tujec, pa bi rad razsojal. Tebi bomo storili še kaj hujšega kakor njima.« Silno so pritiskali na Lota in bili na tem, da razbijejo vrata. 10 A moža sta iztegnila roke, potegnila Lota k sebi v hišo in zaprla vrata. 11 Može pa, ki so stali pri vhodu, sta udarila s slepoto, od najmanjših do največjih, tako da niso mogli najti vrat. 12 In moža sta rekla Lotu: »Imaš v mestu še koga, morda zeta, sinove, hčere ali sicer kakega svojega človeka? Odpelji jih iz kraja! 13 Midva bova namreč ta kraj uničila, kajti njihovo vpitje, ki je prišlo do GOSPODA, je prehudo. Zato naju je GOSPOD poslal, da ga uničiva.« 14 Lot je šel ven in govoril s svojima zetoma, ki sta nameravala vzeti njegovi hčeri. Rekel je: »Vstanita, pojdita iz tega kraja, kajti GOSPOD bo mesto uničil!« Toda zeta sta mislila, da se šali.
15 Ko se je vzdignila jutranja zarja, sta angela priganjala Lota in rekla: »Vstani, vzemi ženo in hčeri, ki sta tu, da ne boš pokončan zaradi krivde tega mesta!« 16 Obotavljal se je, zato sta ga moža zgrabila za roko, prav tako tudi njegovo ženo in hčeri – ker mu je GOSPOD hotel prizanesti – in ga odpeljala ven ter ga pustila zunaj mesta. 17 Ko sta jih vodila ven, sta rekla: »Reši si življenje! Ne oziraj se nazaj in ne ustavljaj se nikjer v pokrajini! V gorovje se reši, da ne boš pokončan!« 18 Lot jima je odgovoril: »Nikar, gospod! 19 Glej, tvoj služabnik je našel milost v tvojih očeh in s tem, da si mi rešil življenje, si mi izkazal veliko dobroto. Toda ne morem se rešiti v gore; lahko bi se mi pripetila nesreča in bi umrl. 20 Glej, tisto mesto je dovolj blizu, da se morem zateči vanj. In tako majhno je. Dovôli, da se rešim tja! Ali ni res majhno? Tako bom ostal živ.« 21 Rekel mu je: »Glej, uslišal ti bom tudi to prošnjo in ne bom razdejal mesta, o katerem si govoril. 22 Hitro se reši tja! Ničesar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.« Zato se mesto imenuje Coar.
23 Sonce je vzhajalo nad deželo, ko je Lot prišel do Coarja 24 in je GOSPOD storil, da sta od GOSPODA, z neba, deževala na Sódomo in Gomóro žveplo in ogenj. 25 Razdejal je ti mesti in vso pokrajino, vse prebivalce mest in vse rastlinstvo te dežele. 26 Lotova žena, ki je bila z njim, pa se je ozrla nazaj in postala solnat steber.
27 Zgodaj zjutraj je šel Abraham na kraj, kjer je bil stal pred GOSPODOM. 28 Pogledal je proti Sódomi in Gomóri in vse naokrog po pokrajini. Pogledal je in glej, z zemlje se je vzdigoval dim, kakor bi se kadilo iz peči.
29 Ko je Bog uničil mesta pokrajine, se je spomnil Abrahama in poslal Lota proč od razdejanja, ko je razdejal mesta, kjer je prebival Lot.
Začetek Moábcev in Amóncev
30 Lot je iz Coarja odšel navzgor in se s hčerama naselil na gorovju. Bal se je namreč bivati v Coarju, zato je živel v votlini, on in obe hčeri.
31 Starejša hči je rekla mlajši: »Najin oče je star, v deželi pa ni moža, ki bi se nama približal po navadi vse zemlje. 32 Dajva, napojiva očeta z vinom in leziva z njim; tako obudiva zarod po očetu.« 33 Tisti večer sta torej napojili očeta z vinom in starejša je šla in legla k očetu. Pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. 34 Naslednji dan je starejša hči rekla mlajši: »Sinoči sem ležala z očetom; še nocoj ga napojiva z vinom! Potem pojdi ti in lezi z njim! Tako bova obudili zarod po očetu.« 35 Tudi tisti večer sta napojili očeta z vinom. Mlajša hči je vstala in legla k njemu, pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. 36 Tako sta obe Lotovi hčeri zanosili s svojim očetom.
37 Starejša hči je rodila sina in mu dala ime Moáb. To je oče Moábcev do danes. 38 Tudi mlajša hči je rodila sina in dala mu je ime Ben Amí. To je oče Amóncev do danes.
Tale bog je torej ustvaril (verjetno pomotoma) tudi homoseksualce in jih tudi pobil z nekakšnim orožjem za množično uničevanje. Zgleda pa, da je bil precej šlampast. Zanimivo je tudi, da se mu ne zdi nič narobe ponuditi nedolžni mladi hčerkici mestu v zabavo ali pa kakšen incest ali dva.