Odpoklic živil

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
Kjer ni tožnika, ni sodnika. Oziroma v tem primeru, kar se ne išče se ne more najti. Če se aktivna snov širše ni raziskovala, potem se ne ve za škodljivost, se ne išče in se ne more najti. Je pa malo verjetno, da bi sami v "tretjem svetu" uspeli najti in proizvajati aktivno snov s katero se v EU ali ZDA še nismo srečali. Možno pa je in možno je, da je za zdravje zelo problematična, ampak se ne raziskuje, ker se "ne ve", da se uporablja. Praviloma se tam proizvajajo in uporabljajo stare reči, ki so pri nas že prepovedane in to so v EU laboratorijih praviloma sposobni najti.
Sicer pa zgodba, ki je bila pred X leti v časopisu. Slovenski sadjarji so šli na strokovno izpopolnjevanje v Grčijo. Tam so se pohvalili s tehnologijo, ki jim je omogočala, da pomaranče kemično obdelajo, te ostanejo na drevesu in jih pobirajo namesto v jeseni šele po novem letu, ko je cena na trgu bolj prijazna. Pa še stroškov s hladilnico ni. Uporabljali so sredstvo, ki je bilo pri nas prepovedano že za časa SFRJ.
Saj pri večini škropiv se dandanes sploh ne gre, da bi bila naenkrat spoznana za strupena ali kaj drugega. Dejstvo je, da je treba vsakemu škropivu periodično podaljševati registracijo. In v državah, kjer se določenega škropiva proda malo, proizvajalec sploh noče podaljašati registracije. Ker registracija stane več kot dobiček od prodaje tega škropiva..
Se spomnim nekaj let nazaj, ko se ni več dobilo Karatana (za oidij) So rekli, da to v Sloveniji ne bo več dovoljeno. Dejansko pa je samo potekla registracija in čez nekaj mesecev se je spet dobil, ker je proizvajalec registracijo ponovno plačal, papirnato certificiral in so pol spet podaljšali. Torej, samo biznis. Plačaj, pa boš lahko prodajal. Veliko škropiv npr Folpan se registrira samo za določeno bolezen. Npr Folpan je pri nas zdaj registriran samo za peronosporo in črno pegavost. Kar pomeni da je bila plačana registracija samo za to dvoje bolezni. Včasih pa je bil Folpan registriran tako za peronosporo, črno pegavost in tudi za botritis. Pa je skoz enaka učinkovina noter.
 

aljoman

Majstr
16. dec 2013
2.683
-1.361
63
A ti sploh prebereš za menoj? Saj ti govorim, da je šlo za uvoznika. Uvoznik pa uvaža nekaj, a ne? V tem primeru uvaža mandarine iz okolice Neretve, k nam.. In te uvožene mandarine naj bi vsebovale FFS, ki pri nas ni več dovoljen. Kapiš?
Bo šlo? Če ne, se še enkrat užgi s kladvom po glavi.
"Uporaba klorpirifosa, ki je še posebej škodljiv za zdravje otrok, je v Evropski uniji prepovedana od leta 2020."
Torej ni Golob kriv za to, razen po tvoje ker je.
 

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
"Uporaba klorpirifosa, ki je še posebej škodljiv za zdravje otrok, je v Evropski uniji prepovedana od leta 2020."
A do zdaj pa ni bil? In v drugih državah, kjer ga prodajajo, pa še zdaj ni škodljiv in je dovoljen?
A banane iz Kolumbije pa veš, da niso pošpricane z Reldanom?
 

aljoman

Majstr
16. dec 2013
2.683
-1.361
63
S tabo se res ne da komunicirat o nobeni stvari na kulturnem nivoju. Kaj se stalno počutiš napadenega? Si hujši kot mali otrok.
 
  • Všeč mi je
Reactions: msenjur

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
Drgač pa za vsako stvar lahko rečeš, da je za nekaj škodljiva. Tud lipov čaj, sok, moka, mast, olje, sol, sladkor itd.....kaj šele škropivo. Samo odvisno je v kaj se boš zapiču in pol se na to skliceval in to prepovedal..
 

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
S tabo se res ne da komunicirat o nobeni stvari na kulturnem nivoju. Kaj se stalno počutiš napadenega? Si hujši kot mali otrok.
Ti si tisti, ki se počutiš napadenega in si užaljen, pol se pa ne znaš pogovarjat. Razpravljaš o škropivih o katerih pojma nimaš, jaz ti malo razložim zadevo, ker se pač s škropivi tud malo ukvarjam, pol si pa užaljen ker vidiš, da vem o zadevi več kot ti.
Jaz grem stavit, da pri teh mandarinah ni problem škropivo ampak biznis. Treba je blo uturit novega uvoznika, starega pa posledično potunkat. In potem so našli ta Reldan, da zadeva izgleda transparentna, v resnici je šlo pa za posel in podkupovanje. V vsaki zadevi lahko iščeš napake in dlako v jajcu, če jo hočeš.
Če nek močen lobij hoče nekoga uničit, ga tudi bo. Tak je pač ta kruti svet biznisa. Če bo nekdo hotel uničit enega peka kruha, bo definitivno lahko našel preveč plevela v kruhu.
 

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
Sa
Ne pretiravaj zdaj. Določena škropiva pač niso z razlogom prepovedana.
Saj ne trdim da so vsa. Ampak če hočeš nekoga diskvalificirat, se lahko izgovarjaš na to. Saj pravim, če bi te mandarine malo kasneje na police postavili, bi karenca potekla in vse bi bilo ok, ker bi se dotično škropivo že razgradilo..
 

aljoman

Majstr
16. dec 2013
2.683
-1.361
63
Drgač pa za vsako stvar lahko rečeš, da je za nekaj škodljiva. Tud lipov čaj, sok, moka, mast, olje, sol, sladkor itd.....kaj šele škropivo. Samo odvisno je v kaj se boš zapiču in pol se na to skliceval in to prepovedal..
Ti si tisti, ki se počutiš napadenega in si užaljen, pol se pa ne znaš pogovarjat. Razpravljaš o škropivih o katerih pojma nimaš, jaz ti malo razložim zadevo, ker se pač s škropivi tud malo ukvarjam, pol si pa užaljen ker vidiš, da vem o zadevi več kot ti.
Tudi cigareti včasih niso bili škodljivi, pa azbest recimo... le kdo se je spomnil da nekaj pa ni ok? Zna bit, da spet kak komunajzar.

Res je, o škropivih ne vem kaj dosti, ker jih doma za tistih nekaj dreves nismo uporabljali. Verjamem pa stroki in ne nekemu hobi vinarju.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.113
4.083
113
Saj ne trdim da so vsa. Ampak če hočeš nekoga diskvalificirat, se lahko izgovarjaš na to. Saj pravim, če bi te mandarine malo kasneje na police postavili, bi karenca potekla in vse bi bilo ok, ker bi se dotično škropivo že razgradilo..
Karenca površinskih škropiv deluje glede na izpiranje oz. zunanje dejavnike in ko enkrat sadje nabereš se nič ne razgrajuje. Sistemski insekticidi/pesticidi/fungicidi pa razpadajo ponavadi preko enega od aktivnih procesov v rastlini (recimo fotosinteza) in spet ne razpadejo bistveno če sadje pobereš. Pri citrusih se pa ponavadi uporabi še dodatne xxx-cide po nabiranju, zato da so dalj časa obstojni kar je spet dalj časa trajajoč efekt.

Drugače pa glede na maso pridelka se FFS najbolj zlorablja pri hmelju, slovenija slovi po tem hmelju, vinska trta je pa druga najbolj škropljena stvar na količino. Tako da tiste par kila mandarin in banan nobenega ne bo ubilo, pri vinu in pivo se pa itak ne sprašujemo o strupenosti, pa verjamem da če bi testirali vino/pivo bi notri dobil polno teh "strupenih" stvari.
 

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
Karenca površinskih škropiv deluje glede na izpiranje oz. zunanje dejavnike in ko enkrat sadje nabereš se nič ne razgrajuje. Sistemski insekticidi/pesticidi/fungicidi pa razpadajo ponavadi preko enega od aktivnih procesov v rastlini (recimo fotosinteza) in spet ne razpadejo bistveno če sadje pobereš. Pri citrusih se pa ponavadi uporabi še dodatne xxx-cide po nabiranju, zato da so dalj časa obstojni kar je spet dalj časa trajajoč efekt.

Drugače pa glede na maso pridelka se FFS najbolj zlorablja pri hmelju, slovenija slovi po tem hmelju, vinska trta je pa druga najbolj škropljena stvar na količino. Tako da tiste par kila mandarin in banan nobenega ne bo ubilo, pri vinu in pivo se pa itak ne sprašujemo o strupenosti, pa verjamem da če bi testirali vino/pivo bi notri dobil polno teh "strupenih" stvari.
Daleč najbolj se šprica sadje. Jabolka, Hruške itd... Z Januarjem se jabolka že šprica. Trta pa z aprilom.
 

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
Res je, o škropivih ne vem kaj dosti, ker jih doma za tistih nekaj dreves nismo uporabljali. Verjamem pa stroki in ne nekemu hobi vinarju.
Jaz tud verjamem stroki. Vem pa tudi, da se določeno škropivo v določeni državi ne sme uporabljati zgolj zato, ker ni podaljšana registracija, ne zato, ker bi spoznali, da je preveč strupena. In če ni registrirana, je prepovedana.
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.113
4.083
113
Daleč najbolj se šprica sadje. Jabolka, Hruške itd...

Niti ne oz. odvisno s čim, ker sadje nima (večjega) problema s plesnijo/bakterijami ki je v naših krajih glavni problem. Trta in hmelj sta pa rastlini, ki sta tipično ogroženi s strani tega sranja. Sam imam "samorodno" trto ki je kao odporna na to, pa zadnja leta "zarjavi" že pozno pomladi, tako da vinogradniki s kulturnimi sortami najbrž zlijejo tone škropiva da imajo kaj pridelka ker druge opcije ni.
 

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
Niti ne oz. odvisno s čim, ker sadje nima (večjega) problema s plesnijo/bakterijami ki je v naših krajih glavni problem. Trta in hmelj sta pa rastlini, ki sta tipično ogroženi s strani tega sranja. Sam imam "samorodno" trto ki je kao odporna na to, pa zadnja leta "zarjavi" že pozno pomladi, tako da vinogradniki s kulturnimi sortami najbrž zlijejo tone škropiva da imajo kaj pridelka ker druge opcije ni.
Vsa ta hibridna jabolka, hruške....ki niso iz tega podnebja, je treba skoz špricat. Vidim pri sebi. Ko špricam po vinogradu, pošpricam pol še po sadovnjaku, pa imam sadovnjak bolan, trte pa zdrave. sadje dosti prej napadejo škodljivci, škrlup, pepelovka itd saj tudi dosti prej cveti in nastavi plod....kot pa vinogradu. Jabolka imajo tudi rade uši, med tem ko uši na trti načeloma ni.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.484
5.025
113
Niti ne oz. odvisno s čim, ker sadje nima (večjega) problema s plesnijo/bakterijami ki je v naših krajih glavni problem. Trta in hmelj sta pa rastlini, ki sta tipično ogroženi s strani tega sranja. Sam imam "samorodno" trto ki je kao odporna na to, pa zadnja leta "zarjavi" že pozno pomladi, tako da vinogradniki s kulturnimi sortami najbrž zlijejo tone škropiva da imajo kaj pridelka ker druge opcije ni.
Same bedarije nekoga, ki očitno nima pojma. Škropiv za bakterije, ki napadajo rastline, pri nas ni registriranega. Še manj pa so bakterije problem v trti. Hrušev ožig je denimo bakterijske bolezen na sadnem drevju. Malce bi naj deloval baker.
Jabolka še škropi precej več kot trto, ker jih napadajo tako plesni (škrlup in pepelovka), ki uničijo listno maso in sadež, kot insekti (jabolčni zavijač).
Trta ima z insekti manj težav, peronospora in oidij pa sta stalnica in zahtevata svoje. Žal je bilo letos obvezno tudi trto trikrat škropiti z insekticidom na večini območij v Sloveniji zaradi ameriškega škržatka, ki je prenašalec zlate trsne rumenice. Povzročitelj je virus. In ne si misliti, da si tega oproščen, če imaš na območju zlate trsne rumenice navadno brajdo. Moral bi jo poškropiti in če se prikaže inšpektor, mora lastnik dokazati, da je to naredil.
Vir: KGZ Maribor
 

Utisevalec

Guru
12. nov 2007
16.113
4.083
113
Same bedarije nekoga, ki očitno nima pojma. Škropiv za bakterije, ki napadajo rastline, pri nas ni registriranega. Še manj pa so bakterije problem v trti. Hrušev ožig je denimo bakterijske bolezen na sadnem drevju. Malce bi naj deloval baker.
Jabolka še škropi precej več kot trto, ker jih napadajo tako plesni (škrlup in pepelovka), ki uničijo listno maso in sadež, kot insekti (jabolčni zavijač).
Trta ima z insekti manj težav, peronospora in oidij pa sta stalnica in zahtevata svoje. Žal je bilo letos obvezno tudi trto trikrat škropiti z insekticidom na večini območij v Sloveniji zaradi ameriškega škržatka, ki je prenašalec zlate trsne rumenice. Povzročitelj je virus. In ne si misliti, da si tega oproščen, če imaš na območju zlate trsne rumenice navadno brajdo. Moral bi jo poškropiti in če se prikaže inšpektor, mora lastnik dokazati, da je to naredil.
Vir: KGZ Maribor

Za bakterije se uporablja isti pristop kot pri plesnih/gljivah (odvzem vlage s površine oz. tretiranje površine s spremembo površinske napetosti), čeprav je to malo znano dejstvo. Sicer bakterijske okužbe, ki se danes pojavljajo kot problem so itak "eksotika" in gre za specifične probleme. Fungicide se uporablja na trti in hmelju "preventivno", ker ko enkrat stvar napade je to pač konec za tisto leto (sadno drevje načeloma za to ni toliko dovzetno). In to se lepo poliva od začetka rastne sezone do konca oz. do datuma -1 dan na karenci. Pa verjemi da sem videl količine na ha za par večjih v sloveniji in recimo da vem o čem govorim. Sadje se škropi seveda enako, samo poglej vrednosti na ha oz. sistemske vrednosti na plod, niti približno to kar ima trta kaj šele hmelj.

Sicer pa bistveno sem pozabil omenit, ampak večina (99%) te robe (površinsko škropljenje) se izpere in konča v zemlji in dalje v vodah. Tako da še najmanjši problem je to kar je na samem produktu, zastruplja se površina vse okoli.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Hanzi in aljoman

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.484
5.025
113
Utisevalec : zakaj ne upoštevaš prvega stavka, ki sem ti ga dobronamerno napisal v prvem odgovoru in ne delaš več bedaka iz sebe? Primerjaj profesionalno pridelavo sadja in grozdja za vino in videl boš kdo večkrat škropi. Niti slučajno ni razlika eno ali dve škropljenji v korist ene vrste (vinske trte). Jablane imajo kar nekaj škropljenj več v profesionalni pridelavi.
Še eno prednost ima grozdje za predelavo v vino pred sadjem in zahteva manj obdelave s FFS. Sadje mora vzdržati daljše skladiščenje, zato se ga pred obiranjem tretira proti "skladiščnim" boleznim. Pri grozdju za predelavo v vino to ni potrebno, ker se predela takoj. Drugo pa je seveda jedilno grozdje, ki gre v trgovske verige. Tisto pa mora biti dobro "obdelano", ker je grozdje po obiranju bistveno bolj občutljivo od denimo jabolk. Ne poznam pa tehnologije, ker se s tem nisem srečal in pomembnih pridelovalcev jedilnega grozdja v Sloveniji ni prav veliko.
 
  • Všeč mi je
Reactions: 8888

stardec

AlterTroll 2015
19. nov 2007
11.382
2.028
113
Si upam trdit, da se jabolka škropi vsaj 50% več kot trta. Se s škropljenjem tudi prej začne in pozneje zaključi kot trta. Grozdje je zdaj že vino, jabolka pa se praktično obirajo šele zdaj.