Sumim da pišeš iz lastnih izkušenj in da so bile vse batine, ki si jih dobil, zaman.
Z nasiljem se težav ne rešuje. In kdor tepe otroke je (milo rečeno) resno moten.
Odgovornost šole
- Ustvarjalec teme Alan_Bastard
- Začetni datum
Sumim da pišeš iz lastnih izkušenj in da so bile vse batine, ki si jih dobil, zaman.
Z nasiljem se težav ne rešuje. In kdor tepe otroke je (milo rečeno) resno moten.
Govorilna ura, roditeljski, svet staršev.....
Najprej se pa res pri sebi vprašaj in preveri če je tvoj sonček nedolžen.
Vidim na razredni stopnji, kako pozabljivi so otroci...otroci jih ne poznajo, cunje niso označene.... naša vedno pride domov brez dežnika če ne pada dež.
Najprej se pa res pri sebi vprašaj in preveri če je tvoj sonček nedolžen.
Vidim na razredni stopnji, kako pozabljivi so otroci...otroci jih ne poznajo, cunje niso označene.... naša vedno pride domov brez dežnika če ne pada dež.
Pepe si lepo napisa, da stvar šole je, da obvesti zato pristojne. Kar pa kot vidim je prej izjema kot pa običaj in delajo šole v smeri prikrivanja stvari.
Bistvo vprašanja je bilo kakšno funkcijo in odgovornost sploh še imajo šole, ker opažam, da se kakršne koli odgovornosti zelo otepajo, na žalost pa tudi učenja.
Bistvo vprašanja je bilo kakšno funkcijo in odgovornost sploh še imajo šole, ker opažam, da se kakršne koli odgovornosti zelo otepajo, na žalost pa tudi učenja.
I
Izbrisan uporabnik 474
Šole pešajo po pedagoški plati, ker so morajo vedno več ukvarjati z polfunkcionalnimi sončki in njihovimi retardiranimi starši
Še to bi moral dodati da na Alterju polno takih staršev sončkov. Zanimivo bo kaj se bo dogajalo s sončki, ko bo generacija generatorjev sončkov tik pred vstopom v večna lovišča ali pa že tam.
Gargy in karola se popolnoma strinjam z vama, ampak ugotavljam, da so ponavadi te starši, ki so najbolj glasni, hkrati tudi najbolj retardirani in nekako najmanj razgledani in tudi nekaterih osnovnih stvari ne poznajo. Še posebej retardirani so tisti, ki so bolj "uspešni" ampak hkrati ne znajo napisati ali povedat dve stavkov in zato želijo za otroka nekaj več, kljub temu, da je otrok podpovprečen.
Zato je na koncu, po mojem mnenju, cilj šole, da ima čim več povprečnih učencev. Zato tisti bolj sposobni nazadujejo, medtem ko se podpovprečnim na različne načine gleda skozi prste.
Zato je na koncu, po mojem mnenju, cilj šole, da ima čim več povprečnih učencev. Zato tisti bolj sposobni nazadujejo, medtem ko se podpovprečnim na različne načine gleda skozi prste.
Aha to je torej problem. Moj je bolj nadarjen in ga drugi ovirajo-zavirajo pri edinstvenem razvoju.
Guess what: javna osnovna šola je narejena za povprečne! Bolj nadarjene naj starši šolajo, ali pa jih pošljejo v ustanovo, ki bo zadovoljila njihova pričakovanja - seveda zasebno in plačljivo.
Ampak ne pozabite (iz ene druge teme) inteligenca ni natančno merljiva znanost in nadarjenost otroka je "lahko danes takšna, jutri pa drugačna", to ni šport z milimetri in sekundami, kjer lahko precej natančno predvidevaš kaj se bo v razvoji dogajalo. Imam cel kup znancev, ki so veljali v OŠ za zelo pametne, pa so danes čisto povprečni in kontra.
Guess what: javna osnovna šola je narejena za povprečne! Bolj nadarjene naj starši šolajo, ali pa jih pošljejo v ustanovo, ki bo zadovoljila njihova pričakovanja - seveda zasebno in plačljivo.
Ampak ne pozabite (iz ene druge teme) inteligenca ni natančno merljiva znanost in nadarjenost otroka je "lahko danes takšna, jutri pa drugačna", to ni šport z milimetri in sekundami, kjer lahko precej natančno predvidevaš kaj se bo v razvoji dogajalo. Imam cel kup znancev, ki so veljali v OŠ za zelo pametne, pa so danes čisto povprečni in kontra.
I
Izbrisan uporabnik 474
Strinjam se v delu, kjer praviš, da se podpovprečnim gleda skozi prste. To je res. res je tudi, da zaradi takih nekoliko pade tudi motivacija ostalih, češ "kaj se bom trudil, če se itak da skozi prit." Delno leži problem v samih zakonih, delno (ali pa kar večino) pa v starših, ki zaradi slabih ocen pridejo pizdit v šolo - in smo spet pri polfunkcionlanih sončkih z retardiranimi starši.
Po drugi strani pa imaš starše, ki sa za svojega sončka prepričani, da je nadpovprečen, da izstopa, da je nekaj več. In da je zdaj naloga šole, da iz njega stisnejo karseda največ. Pa ni - šola mu mora dati osnovno znanje in ga pripraviti na (delno) samostojno učenje v srednji šoli. Če starši menijo, da je njihov sonček sposoben več, naj za to poskrbijo - z lastnim udejstvovanjem, z drugimi obšolskimi dejavnostmi, z tutorji... Samo to pomeni, da se morajo starši malo angažirat... To pa ne... Je odveč. Pa predrago. šola je (recimo) zastonj.
Tretja stvar so pa razne Waldorfske in Montesori šole... Tisto je pa itak katastrofa svoje vrste. Sonček pozna Mozarta in Bacha, pozna 65 odtenkov sive, ne zan si pa čevljev sam obut.
Če uspešnim pade motivacija zaradi ostalih, imajo probleme z lenobo. Za njih je odprta FDV, zaposlitev pa v JU.
McGiver nikjer nisem govoril, da mislim, da je moj otrok nadpovprečen, ampak sem samo svoja opažanja in izkušnje povedal, kar sem tudi od drugih pričakoval in ne "pametovanje" ter iskanje problemov povsod drugod samo tam ne kjer dejansko nastajajo in se z njimi srečujemo.
Prav tako sem napisal, da ne velja, da bodo uspešni v šoli tudi uspešni v življenju. Sem pa omenil, da opažam, da tisti, ki niso bili preveč uspešni v šoli, so pa v življenju na nek način "uspeli", da so le ti najbolj "retardirani" starši kot se je izrazil Gargy in žal so tudi njihovi sončki najbolj "zj....." in delajo največ težav.
Gargy za mojega otroka resnično menim, da je nadpovrečen vendar hkrati ni nekaj več. Nadpovprečen pa mislim, da je je predvsem zaradi sistema, ki ga imajo v šoli. Sam od njega ne pričakujem, da bo poznal Bacha in Mozarta, ampak, da se bo znal učiti, situaciji primerno odreagirati in se obnašati, skratka uporabljati zdravo kmečko pamet. Prav tako se na vseh prej omenjenih področji angažiram in ga učim o spoštovanju vseh ljudi, verjamem, da več kot velika večina staršev. Menim, da je eden izmed glavnih problemov, da jih v šoli ne učijo, kako se učiti in zakaj je pomembno učenje, samo skrbijo, da so vsi povprečni in oddelajo svoje tako, da jim nihče ne more nič očitati. Sam imam problem, ker otrok dobiva 95% petk in to brez učenja. Zaradi odnosa v šoli misli, da bo to samoumevno celo življenje in moramo veliko energije in truda vložiti v razlago osnovnih stvari glede pomembnosti učenja, ki jih v šoli preprosto ignorirajo. Da bi jih življenjske stvari učili, pa niti ne pričakujem.
Sam nikoli ne bi šel v šolo težiti zaradi slabe ocene, ker menim, da je otrok popolnoma sam odgovoren za oceno. Tudi v primeru, če učitelj slabo razloži, ker imajo še vedno učbenike iz katerih se lahko naučijo oziroma vprašajo starše, vsaj pri nas je tako. Seveda pride do problema pri ustnem spraševanju, ker več ali manj opažam, da ocenjujejo glede na priljubljenost otroka pri učitelju, morebitnih posledicah slabe ocene oziroma ali otrok joka v primeru, da ne zna ter obratno v kolikor prehitro rešuje pisne teste, ga na ustnem lovijo za vsako malenkost in na koncu dobita dva s popolnoma različnima znanjema enako oceno.
Kar se pa tiče zasebnih šol jih pa jaz ne podpiram, ker menim, da je na koncu vse odvisno od otroka samega in staršev koliko se angažirajo, ne glede koliko je šola "slaba", ker obstajajo tudi drugi načini učenja in nikoli ne bi dal otroka v takšno šolo. Prav tako sem že zgoraj napisal kaj je meni pomembno, da se otrok nauči in nisem nikjer omenil Mozarta in Bacha, ampak življenjsko pomembne stvari in da od šole dobi vsaj zelo dobro osnovo splošnega znanja in se nato skozi čas odloči v kateri smeri se bo bolj specifično izobraževal.
Pbutec se popolnoma strinjam s teboj, vendar ne vem, če lahko govorimo o lenobi, prej bi rekel, da ne razumejo zakaj se je potrebno učiti in da se bodo celo življenje morali učiti, kar na koncu pripelje da jim primanjkuje motivacije za učenje.
Prav tako sem napisal, da ne velja, da bodo uspešni v šoli tudi uspešni v življenju. Sem pa omenil, da opažam, da tisti, ki niso bili preveč uspešni v šoli, so pa v življenju na nek način "uspeli", da so le ti najbolj "retardirani" starši kot se je izrazil Gargy in žal so tudi njihovi sončki najbolj "zj....." in delajo največ težav.
Gargy za mojega otroka resnično menim, da je nadpovrečen vendar hkrati ni nekaj več. Nadpovprečen pa mislim, da je je predvsem zaradi sistema, ki ga imajo v šoli. Sam od njega ne pričakujem, da bo poznal Bacha in Mozarta, ampak, da se bo znal učiti, situaciji primerno odreagirati in se obnašati, skratka uporabljati zdravo kmečko pamet. Prav tako se na vseh prej omenjenih področji angažiram in ga učim o spoštovanju vseh ljudi, verjamem, da več kot velika večina staršev. Menim, da je eden izmed glavnih problemov, da jih v šoli ne učijo, kako se učiti in zakaj je pomembno učenje, samo skrbijo, da so vsi povprečni in oddelajo svoje tako, da jim nihče ne more nič očitati. Sam imam problem, ker otrok dobiva 95% petk in to brez učenja. Zaradi odnosa v šoli misli, da bo to samoumevno celo življenje in moramo veliko energije in truda vložiti v razlago osnovnih stvari glede pomembnosti učenja, ki jih v šoli preprosto ignorirajo. Da bi jih življenjske stvari učili, pa niti ne pričakujem.
Sam nikoli ne bi šel v šolo težiti zaradi slabe ocene, ker menim, da je otrok popolnoma sam odgovoren za oceno. Tudi v primeru, če učitelj slabo razloži, ker imajo še vedno učbenike iz katerih se lahko naučijo oziroma vprašajo starše, vsaj pri nas je tako. Seveda pride do problema pri ustnem spraševanju, ker več ali manj opažam, da ocenjujejo glede na priljubljenost otroka pri učitelju, morebitnih posledicah slabe ocene oziroma ali otrok joka v primeru, da ne zna ter obratno v kolikor prehitro rešuje pisne teste, ga na ustnem lovijo za vsako malenkost in na koncu dobita dva s popolnoma različnima znanjema enako oceno.
Kar se pa tiče zasebnih šol jih pa jaz ne podpiram, ker menim, da je na koncu vse odvisno od otroka samega in staršev koliko se angažirajo, ne glede koliko je šola "slaba", ker obstajajo tudi drugi načini učenja in nikoli ne bi dal otroka v takšno šolo. Prav tako sem že zgoraj napisal kaj je meni pomembno, da se otrok nauči in nisem nikjer omenil Mozarta in Bacha, ampak življenjsko pomembne stvari in da od šole dobi vsaj zelo dobro osnovo splošnega znanja in se nato skozi čas odloči v kateri smeri se bo bolj specifično izobraževal.
Pbutec se popolnoma strinjam s teboj, vendar ne vem, če lahko govorimo o lenobi, prej bi rekel, da ne razumejo zakaj se je potrebno učiti in da se bodo celo življenje morali učiti, kar na koncu pripelje da jim primanjkuje motivacije za učenje.
A ti dejansko želiš, da ti nekdo začne vsiljevati drugačno mnenje? Imaš pač svojo ozkogledno perspektivo iz katere ne želiš stopiti in stvari pogledati od "zunaj". Ko boš to sposoben, ne boš rabil drugih mnenj, ker jih boš sam spoznal.
I
Izbrisan uporabnik 474
Alan_Bastard
V mojem postu nikjer nisem govoril o tebi ali tvojem otroku. Govoril sem nasplošno. Če pa si se kje noter našel, pa tudi OK.
Glede napisanega pa:
Da tvoj otrok dobiva 95% petk brez učenja, ni nič nadpovprečnega. Pomeni pač, da si dovolj zapomni med predavanji. Ali zato ker je pač priden in miren, ker sedi v prvi vrsti ali ker pač njegovi možgani to sprocesirajo. Lahko je en Mihec v zadnji vrsti pravi pobalin, ne posluša nič, razgraja, s težavo rešuje kontrolke... V grobem - je podpovprečen. In tukaj pride to tvoje "učitelj ima onega raje kot tega." Ne moremo zanikat, da to ni tu pa tam res in da se nekje dogaja, v glavnem pa temu ni tako. Učitelj recimo opazi, da en otrok rešuje kontrolke nadpovprečno hitro. In ker je to malo sumljivo, mu pri ustnem preverjanju malo obrnejo ponavadi ista vprašanja ali pa iščejo iste podatke iz kontrolke, le na malo drugačen način. In ko takšni učenci "pogrnejo" na ustnem, je ponavadi dvoje - ali je prepisoval, ali pa ima dober spomin (ali pač iz knjig naučen), vendar preprosto ne razume tematike. Za drugega učenca pa se vidi, da bi zadevo znal in mu učitelj pomaga vklopiti tistih nekaj sivih celic, ki štrajkajo. In potem jim steče... Otroci imajo bujno domišljijo in hitro to postane deljenje na učiteljeve ljubljence in zamerljivce. Pa v veliki večini temu ni tako.
OŠ ti ne bo dala "lekcije" o pomembnosti učenja. Pozabi. To je naloga staršev. Ponavadi do prve prave lekcije pride v prvih dveh letnikih SŠ, kjer se počasi začne kazati potencial posameznika. Dokončno pa izoblikuje na faxu (če do tja pride). Kar nekaj mojih znancev in sošolcev je komaj lezlo skozi SŠ, tudi ponavljali, na faxu pa nato razturali. In kontra - par sončkov je "z levo roko" delalo SŠ, fax pa popuš po celi črti.
Otroci v OŠ so le to - otroci. Bujna domišljija, igra in šola kot nujno zlo, ki so si jo izmislili zategnjeni starci, samo da otroke zajebavajo. To je njihovo razmišlajnje - od nadpovprečnega sončka do razgrajaškega pobalina.
V mojem postu nikjer nisem govoril o tebi ali tvojem otroku. Govoril sem nasplošno. Če pa si se kje noter našel, pa tudi OK.
Glede napisanega pa:
Da tvoj otrok dobiva 95% petk brez učenja, ni nič nadpovprečnega. Pomeni pač, da si dovolj zapomni med predavanji. Ali zato ker je pač priden in miren, ker sedi v prvi vrsti ali ker pač njegovi možgani to sprocesirajo. Lahko je en Mihec v zadnji vrsti pravi pobalin, ne posluša nič, razgraja, s težavo rešuje kontrolke... V grobem - je podpovprečen. In tukaj pride to tvoje "učitelj ima onega raje kot tega." Ne moremo zanikat, da to ni tu pa tam res in da se nekje dogaja, v glavnem pa temu ni tako. Učitelj recimo opazi, da en otrok rešuje kontrolke nadpovprečno hitro. In ker je to malo sumljivo, mu pri ustnem preverjanju malo obrnejo ponavadi ista vprašanja ali pa iščejo iste podatke iz kontrolke, le na malo drugačen način. In ko takšni učenci "pogrnejo" na ustnem, je ponavadi dvoje - ali je prepisoval, ali pa ima dober spomin (ali pač iz knjig naučen), vendar preprosto ne razume tematike. Za drugega učenca pa se vidi, da bi zadevo znal in mu učitelj pomaga vklopiti tistih nekaj sivih celic, ki štrajkajo. In potem jim steče... Otroci imajo bujno domišljijo in hitro to postane deljenje na učiteljeve ljubljence in zamerljivce. Pa v veliki večini temu ni tako.
OŠ ti ne bo dala "lekcije" o pomembnosti učenja. Pozabi. To je naloga staršev. Ponavadi do prve prave lekcije pride v prvih dveh letnikih SŠ, kjer se počasi začne kazati potencial posameznika. Dokončno pa izoblikuje na faxu (če do tja pride). Kar nekaj mojih znancev in sošolcev je komaj lezlo skozi SŠ, tudi ponavljali, na faxu pa nato razturali. In kontra - par sončkov je "z levo roko" delalo SŠ, fax pa popuš po celi črti.
Otroci v OŠ so le to - otroci. Bujna domišljija, igra in šola kot nujno zlo, ki so si jo izmislili zategnjeni starci, samo da otroke zajebavajo. To je njihovo razmišlajnje - od nadpovprečnega sončka do razgrajaškega pobalina.
Še enkrat zanimajo me mnenj oziroma, da bolj točno napišem izkušnje drugih, ki pa jih s "pametovanjem" ne bom dobil. Ti nisi navedel nobene izkušnje, ampak si delil samo svoje "ozkogledno perspektivo" in iz tega zornega kota je videti, da si ti verjetno eden izmed staršev, ki imajo "sončke". Vedno pameten za druge kaj in kako bi morali, ampak verjetno sam to najbolj "narobe" počneš.
Alan_Bastard ker si se med drugim vame zapičil - modro je ugotovitev, ki se nanaša na splošno stanje duha; rdeče je moje mnenje - točno to kar si hotel. In ravnokar sem se vrnil iz vrtca, kjer sem z drugim vnukom izdeloval novoletne okraske - torej imam nekaj malega pojma o osnovni, srednji in visoki šoli. 
Nisi razumel, ampak nisem hotel zelo podrobno predstaviti. Jaz si predstavljam, da je v poli meter enak za vse? A je tako? Ampak nekateri imajo lahko 12 poskusov, pa dodaten dan, ker mu prvi dan ni šlo .... vmes še malo pojokajo in potem vse skupaj povedjo na pol in dobijo 4. Nekdo drug pa ima eno možnost in je letvica za 5 zelo visoko oz. nedosegljivo visoko. Samo pravim, da se ne bi smelo gledati čez prste, ampak, če ne gre ne gre in se da 2 ali celo enka. Pa da se to ne dela, ker bi potem bilo povprečje slabe, slaba ocena šole, da ne govorim v kakšni vseh študijah bi to izstopalo. Moje mnenje je, da bi morali imeti jasen program in kriterije ter po njih delati. Če pač nekomu ne gre, ne gre in ne da se potem ukvarjajo samo s tistimi, ki jim ne gre, ker zato imajo druge možnosti (učna pomoč, dopolnilni pouk ....) in ne da ostali trpijo ter se dolgočasijo v šoli.
Kot lekcijo o pomembnosti učenja sem mislil na pristop, ki ga imajo učitelji do otrok, ker sedaj opažam, da ga sploh ni.
Alan_Bastard ker si se med drugim vame zapičil - modro je ugotovitev, ki se nanaša na splošno stanje duha; rdeče je moje mnenje - točno to kar si hotel. In ravnokar sem se vrnil iz vrtca, kjer sem z drugim vnukom izdeloval novoletne okraske - torej imam nekaj malega pojma o osnovni, srednji in visoki šoli.
Sem se potem popravil, da sem bolj pričakoval dejanske izkušnje in ne mnenja. Sej moje mnenje ne pravim, da je drugačno od tebe, ampak zanimajo me predvsem izkušnje z šolo in tudi pogledi staršev na dogodke v šolah, ker kot sem že rekel sam ne morem verjetni kakšen odnos in poglede imajo nekateri starši. Samo to.
I
Izbrisan uporabnik 474
Čaki čaki - zdaj te pa res ne razumem. Najprej praviš, da bi morali nadpovprečnim učencem posvetiti nekaj več pozornosti, ga bolj motivirat ali pa učence, ki jim ne gre, obravnavati posebej. Potem bi pa rad, da so vsi obravnavani enako?
Učiteljeva skuša prepoznati potencial otroka. Če nekomu snov ne gre, učitelj pa vidi, da jo razume, bo skušal otroka malo "obrnit" da začne razmišljat z glavo in logično sklepat. Čisto plastičen primer - en otrok ne ve razložiti fotosinteze. Nekatere stvari malo pomeša, ne zna se pravilno izrazit. Učitelj vidi, da jo razume in mu malo pomaga. Na koncu zna razložiti, sicer z svojimi besedami, vendar pravilno. Nekdo drug pa zdrdra fotosintezo do vejice natančno. In pol ga vprašaš "no in kaj je po tvoje fotosinteza" in mali zmrzne, ker se mu sanja ne. Ker tega ni bilo vknjigi. Da bi vklopil možgane, to pa ne... Kdo si zdaj zasluži boljšo oceno?
Tudi če se tvoj otrok med poukom dolgočasi, to ni nič narobe. Tudi to se bo moral naučit - dolgočasit namreč.
Lahko potrdim iz prve roke. Daleč od tega, da se smatram nadpovprečnega, ampak jaz se do tedna pred maturo nisem učil več kot eno uro v kosu. Nikoli. Odlično opravil osnovno šolo, in brez težav (prav dobro) gimnazijo. Reality check me je udaril prvi letnik strojne fakultete, ker snovi za 4-5 izpitov v dveh tednih si pa pač ne zapomniš iz predavanj, samo razumevanje pa ni vedno dovolj (sploh če si "prepameten" da bi hodil na vsa predavanja / vaje). Gladko sem pogrnil prvi letnik. Takrat sem spoznal še kar nekaj kolegov z zelo podobno zgodbo. Zame je streznitev prišla dovolj zgodaj, da sem drugo leto normalno speljal z novopriučenimi delovnimi navadami, več kot polovica mojih sotrpinov (v bistvu večina) pa ni. Tako da to, da mulo dela šolo "za šalo" lahko povzroči resen šok na faksu, kjer te poleg povečanega obsega snovi udari tudi realnost, da si samo številka, da je velika verjetnost, da te profesor nikoli ne bo poznal, ni neke individualne obravnave v stilu "saj ta je priden..." in nihče te ne sili, da greš na izpit, še manj pa da ga opraviš...
