Oboje.
Jaz kupim nov avto in z njim naredim 150.000 km. Če bi ga kupil rabljenega z že narejenimi 150.000 km, bi ga moral po skupnih 300.000 že menjati, se pravi bi imel spet riziko nakupa. Tako pa od "najbolj zaupanja vredne osebe" torej sebe vzamem in vozim ta avto še 150.000.
Plačam sicer nekaj več, ampak v celotni dobe uporabe avtomobila (=300.000km) se to ne pozna veliko, s tem da imam namesto dveh tveganih samo en, 100% zanesljiv nakup (z tovarniško garancijo). V drugem delu uporabe avtomobila pa sicer vozim nekaj takega, kar bi sicer kupil kot rabljeno, s tem da točno vem kaj je bilo z avtom.
Pa nočem biti zdaj pametnjakovič, a do takega razmišljanja me je privedla ravno izkušnja nabave rabljenega, ko sem kar nekajkrat naletel na porazne avtomibile. Nimam jest ne živcev ne časa ne denarja za to.
Od avta seveda pričakujem ne več kot eno okvaro (torej karkoli, kar je treba menjati izven rednega vzdrževanja) na 100.000 km ter da vse dela in da ni nič "zmahano". Prav tako naj avto ne bi bil karamboliran (moj recimo ni).
Če pogledam zdajšnji in prejšnji avto. Superb je bil (z odštetim popustom) 20k, tri leta star Accord 16k. Po 6 letih je Accord izgubil 10k, Superb pa 13k. Zavarovanje je bilo (na leto) za Accorda dražje (večji motor, dražji avto) za cca 150 eur na leto (skupaj jurja), vzdrževanje enako (torej še jurja). Pri Accordu sem imel srečo in ni šlo v 6 letih nič, pri Superbu je bil avto itak 4 leta v garanciji, šlo pa tudi nič. Če pogledam pod črto, je bila razlika samo kakšnega jurja, s tem da je bil Accord res nekaj boljši avto (je pa bil Superb zato po naročilu in točno tak, kot sem ga želel, kar Accord ni bil - če bi ga naročal bi vzel drugačno kombinacijo).
Vsak ima seveda svojo računico, hotel sem samo povedati da ni tako velikih razlik, kot se morda komu zdi.
