normirani sp v primerjavi z zaposlenim

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1-Popravek-1)

13. člen
(uporaba splošnih pravil civilnega prava)
(1) Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno.

(2) Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oziroma 54. členom tega zakona , se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013: 13. člen ZDR-1


Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1-Popravek-1)

4. člen
(definicija delovnega razmerja)
(1) Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

(2) V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.

Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013: 4. člen ZDR-1



Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1-Popravek-1)

22. člen
(pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi)
(1) Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela (v nadaljnjem besedilu: pogoje za opravljanje dela) .

(2) Delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Ta obveznost ne velja za manjše delodajalce.

(3) Če noben od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali s podzakonskim aktom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.

Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013: 22. člen ZDR-1

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1-Popravek-1)

54. člen
(pogodba o zaposlitvi za določen čas)
(1) Pogodba o zaposlitvi se lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za:

– izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

– nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

– začasno povečan obseg dela,

– zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,

– poslovodno osebo ali prokurista,

– vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona ,

– opravljanje sezonskega dela,

– delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,

– zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,

– opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

– pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

– delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,

– predajo dela,

– voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

– druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

(2) S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka.

Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013: 54. člen ZDR-1

13. Člen ZDR-1 je nedvoumen.

Če pa gledaš še 35. člen ZDOH-2, katerega bi morali upoštevati pri primerih kot sem jih zapisal, s.p.-ji pa seveda koristijo 46. člen, kar ni pravilno.

Ko pa bereš še 5.člen Z-DDV1 ti je takoj jasno, kako zakonodaja in DURS tretirata odvisna razmerja.

Pa, da ne bo pomote. Termin "odvisno razmerje" ni za enačiti z novo uvedenim terminom v ZDR-1 "Ekonomsok odvisna oseba".

Zakonodaja na tem področju je zelo jasna. 99,99% s.p.-jev, ki so v odvisnem razmerju (kot primera, katera sem navedel) je v prekršku, ker se davčno obravnavajo kot, da imajo neodvisno dejavnost - razvidno iz zakondaje temu ni tako.

Praksa je pa res taka, kot je prijam že zapisal - se ne uveljavlja a nikoli ne veš, kdaj bo novi FURS s ciljem polnjenja blagajne začel kontrolirati in sankcionirati tudi tovrstne primere.

Torej smo razčistili, da ekonomsko odvisno razmerje, torej ko dobiš od enega podjetja več kot 80% prihodkov, ni sporno?
Takšno razmerje je namreč namenjeno zaščiti malih s.p.-jev, seveda pa bi ti - če želijo karkoli uveljaljati - MORALI predhodno obvestiti podjetje, da so od njega ekonomsko odvisni (kako naj sicer podjetje ve koliko % prihodkov je njihov del?).
Mimogrede: večina "kulturnikov" je v ekonomso odvisnem razmerju (imajo pa ali status svobodnega kulturnega ustvarjalca ali s.p.).

Odvisno razmerje pa ni stvar procenta prihodkov ali števila strank s katerimi posluješ, temveč je to stvar POGODBE. Tu lahko nastane problem za obe strani, če pogodba vsebuje znake delovnega razmerja, npr. če piše v pogodbi, da se plačuje po urni postavki in da je potrebno mesečno opraviti 160ur in podobno - to je odvisno razmerje, v prekršku pa sta obe strani.

Približno tako.

A se moramo zavedati tudi, da je velika večina "ekonomsko odvisnih razmerij" tudi odvisnih razmerij. To so recimo novinarji, katerim uredniki dajejo navodila in, ki uporabljajo infrastrukturo naročnika (recimo kamero, snemalca ipd.), so to primeri, kot sem jih podal zgoraj, so to vsi, katere "zaposlijo preko s.p.".

Niso pa to recimo obrtniki, ki na lastni opremi delajo polizdelke, katere potem prodajajo eni sami stranki. Ti so pa sicer ekonomsko odvisne osebe.

Če gledamo IGI-jeve primere:
- kaj bo naredil en šofer, ki vozi za GLS? kaj bo naredil šofer ki ima pogodbo s Tušem? - PROBLEM
- imaš glasbenika, ki ima svojega meneđerja, ki mu rihta vse špile, nastope,.... VSE fakture gredo preko tega meneđerja. - NI PROBLEMA
- ima recimo žena svoj s.p. in ti svojo firmo. Vsak dela svoje stvari. Ženi propade 80% strank. In začne en del delati tudi zate. - LAHKO JE PROBLEM
- delaš projektivo imaš 15 velikih strank. Pride recesija in jih crkne 14. Ostane ti ena, ki pa ti vseeno daje toliko da preživiš. - NI PROBLEMA
- si voditelj na RTV Slovenija in ne smeš delati za konkurenco - PROBLEM

Probleme vidiš samo ti ... pa še to tam, kjer jih ni.

Kaj pa, da si zavarovalni zastopnik, pa ne smeš niti ne moreš delati za konkurenco, ker ti že dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov ne omogoče delati drugače kot za eno zavarovalnico.

od kje ti to?

moj agent dela za najmanj 3 zavarovalnice.

Nimaš prav - je @Ganesh lepo napisal kje in zakaj bi lahko bili problemi.

In še enkrat - zaenkrat dacarji (in ostali inšpektorji) pustijo te stvari na miru - če se pa bodo spustili v gonjo (IMHO - niti ne bi bilo tako napačno - samo prej bi bilo "redno zaposlene" "razbremeniti", ker se mi malo butasto zdi, da jaz plačam - popravek, da od mojega stroška (bruto bruto) pri delodajalcu jaz dobim bistveno manj ven kot en "fiktivni espe" *) se zna zgoditi, da bodo nekateri še tanko piskali (beri: poplačilo prispevkov za nazaj + zamudne obresti).

Je pa ta zadeva podobna kot študentsko delo, prevoz in malica - noben nima jajc narediti red, vsi pa vedo, da se "mulja".

* načeloma bi moral sicer jaz dobiti večjo penzijo (če jo bom doživel) - samo mi je že danes jasno, da je to utopija in moram itak sam poskrbeti za svoj penzjon

Citat:
Uporabnik Pbutec pravi:
Probleme vidiš samo ti ... pa še to tam, kjer jih ni.

Kaj pa, da si zavarovalni zastopnik, pa ne smeš niti ne moreš delati za konkurenco, ker ti že dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov ne omogoče delati drugače kot za eno zavarovalnico.

Klikni za razširitev

Iz podpisa bi sklepal, da delaš v zavarovalništvu... pa še s tega področja navajaš neresnico.

I rest my case.

Citat:
Uporabnik gr69 pravi:In še enkrat - zaenkrat dacarji (in ostali inšpektorji) pustijo te stvari na miru - če se pa bodo spustili v gonjo (IMHO - niti ne bi bilo tako napačno - samo prej bi bilo "redno zaposlene" "razbremeniti", ker se mi malo butasto zdi, da jaz plačam - popravek, da od mojega stroška (bruto bruto) pri delodajalcu jaz dobim bistveno manj ven kot en "fiktivni espe" *) se zna zgoditi, da bodo nekateri še tanko piskali (beri: poplačilo prispevkov za nazaj + zamudne obresti).

Klikni za razširitev

To pa ni tako enostavno Pogodba z elementi delovnega razmerja ni dovoljena, če pa je vseeno podpisana, pa ni nikjer omenjeno kakšno "plačilo za nazaj", poleg tega je v hujšem prekršku podjetje oz. naročnik in ne s.p oz. izvajalec.
Zadnje čase se namreč zlorablja to, da podjetje prekine pogodbo za zaposlitev delavcu, ki prejme na mesec X€ neto in mu ponudi, da odpre lastni s.p. in sklene pogodbo, po katere dobi toliko večji bruto znesek, da ima na koncu približno enak neto, pri tem seveda odpadejo malica, regresi, bolniške, dopust ... na boljšem je torej izključno podjetje.
In inšpektorji bi takšne najlažje polovili - najdejo s.p.-je, ki dobivajo plačilo izključno od enega podjetja v katerem je bila ta fizična oseba pred odprtjem s.p.-ja zaposlena. Verjetno pa je največ kar bi lahko naredil inšpektor neka pavšalna kazen, prekinitev pogodbe in odredil sklenitev redne zaposlitve za nedoločen čas.

Po drugi strani ste pa lahko prepričani, da ima večina podjetij, ki sklepajo takšne pogodbe pravnike oz. so jih vsaj najeli za pripravo vzorca pogodbe, ki ne vsebuje elementov delovnega razmerja. V tem primeru je seveda inšpektorju skoraj nemogoče dokazati, da se dejansko opravlja drugačno delo od tistega, ki je napisano na pogodbi.

No trenutno podjetja s.p..je tudi pozivajo naj jim sporocijo ce imajo slucajno vec kot 80% prometa samo z njimi....in pametne firme takim podizvajlcem potem tudi namenijo nekaj vec pravic (kar je sicer neumno ampak zivimo v post socialisticni drzavi)... Poznam tri firme ki so tako odreagirale na zadnje spremmebe zakonodaje

V prekršku sta oba. Še posebej pri DDV je v prekršku le s.p. (seveda, če je zavezanec za DDV).

Poplačilo za nazaj je nekaj samoumevnega, če DURS najde napako - kako pa misliš, da stvari delujejo?
Enostavno ti rečejo: to ste pa napačno obračunavali, če se obračuna tako bi morali plačati toliko in toliko; izvolite - plačajte.
Da bi plačal predvsem delodajalec? Na osnovi česa pa to misliš? Delodajalec bo res doplačal za prispevke, s.p.-ju pa se vsi obračuni spremenijo, vhodnih računov no več (praviloma bi morala biti obračunana plača); pri recimo 2.000€ prihodkov na mesec je dohodnine na koncu koliko?

Ne tako enostavno gledat na te stvari

Tudo razliko pri dohodnini plača delodajalec, ker je on pri zaposlenih zavezanec za to, da plača akontacijo, pa je (v tem primeru) ni.

Dvomim.
Delodajalec mora, na račun zavezanca - delavca, plačati akontacijo iz delavčeve plače. Če delodajalec plačuje premalo (0 je tudi premalo) na koncu plača zavezanec - delavec ob letnem poračunu.

Tako, da dvomim, da bi to padlo na delodajalca.

Tako je - zavezanec je delavec in njega bremeni "neplačana" dohodnina.

Podobna logika, kjer določena podjetja niso plačevala (oz. so bile pogodbe "čudno" spisane) dodatka za delovno dobo - priletel inšpektor - kazen + poplačilo delavcem za nazaj - delavce pa je država vsekala v tistem letu za dohodnino (takrat še ne povprečenje* - ampak je šel celotni znesek "poplačila" v dohodnino za tekoče leto, kar je nekatere dvignilo v višji dohodninski razred, kar se ob sprotnem plačilu ne bi zgodilo).

* povprečenje - sedaj malo na pamet, ker se mi zdi, da se je zakonodaja za takšne primere spremenila in takšna poplačila za nazaj ne gredo v tekoči obračun za dohodnino