To, kar se je danes zgodilo v UKC Maribor presega vse meje normalnega obnašanja zdravnika. Pacient, ki je imel pred 2 letoma v UKC Ljubljana dvojno transplantacijo srca (v roku enega tedna) in ki velja za prav eksemplaričen primer v Sloveniji, je dobil danes hudo vročino (39,4). Počutil se je izredno slabo (neverjetno tresenje, disorientiranost, omotičnost ter še nekaj drugih težav), zato smo svojci takoj poklicali v UKC Ljubljano kardiologa, ki ga spremlja praktično vsak mesec (takšen je način dela ekipe, ki skrbi za paciente, ki so imeli transplantacijo srca v UKC Ljubljana – KRASNA ekipa, hvala vsem). Zdravnik iz te ekipe, ki je vreden zaupanja in pozna stanje pacienta brez zdravniške dokumentacije in je dosegljiv 24 ur na dan 365 dni na leto, je pod nujno predlagal prevoz z rešilcem v Ljubljano zaradi takojšnje hospitalizacije .
Takoj se je začelo urejanje napotnice za rešilca v Ljubljano. V bolnišnici Maribor napotnice za UKC Ljubljana niso želeli dati in rešilec čisto omaganega pacienta ni mogel odpeljati v Ljubljano, saj ni bilo napotnice. Začelo se letanje na urgenco (IPP) v Mariboru, razlaganje kako kritična je situacija, da je dvojni transplantiranec srca, da je prevoz v UKC Ljubljano priporočil priznani kardiolog iz Ljubljane, ki ga osebno spremlja od operacije naprej itd. Posebej nerazumevajoč in v svoj prav prepričan, je bil mladi zdravnik na urgenci, ki ni hotel niti poslušati in razumeti razlage pacientove žene. Bil je tako nesramen, da se je na spremljevalko pacienta drl, da njega nič ne briga, kaj je rekel kardiolog, da na lepe oči pa napotnice za rešilca že ne bo dal itd. Spremljevalka pacienta je bila čisto na koncu z živci (le kdo ne bi bil, če ti partner praktično kolapsira sredi urgence) in je prosila zdravnika v Mariboru, da pokliče kardiologa v Ljubljano (s katerim je vmes tudi govorila in mu povedala kakšno je stanje) in mu bo razložil, zakaj je nujno, da čimprej pride v UKC Ljubljano. Tega ni želel.
Zdravnik v Mariboru kljub vsem prošnjam ni hotel pomagati v skladu z priporočili kardiologa iz Ljubljane, ki mu jih je prenesla pacientova žena, saj sam z njim ni želel govoriti. Vztrajal je, da bodo v UKC Maribor izvajali preiskave. Začelo se je čakanje in čakanje, preiskave so potekale počasi, pacient pa je bil vse slabši, ponovno je narasla temperatura in se pojavila mrzlica (slabe 4 ure). V tem času bi rešilec že zdavnaj prepeljal pacienta v Ljubljano, kjer bi prejel pravilno in prepotrebno zdravljenje. Ampak ne. Ko so prišli izvidi, so ti kazali močno infekcijo, kar je zdravnik v Mariboru razumel kot to, da prevoz v Ljubljano ni potreben in je po navodilih svoje nadrejene ponudil edino napotnico za infektologa v Mariboru. Ko smo rezultate izvidov sami sporočili v UKC Ljubljana, je kardiolog še enkrat povedal, kako kritično je, da čimprej pride v Ljubljano, ker ima poseben način zdravljenja. Bolnik ima večkrat težave po transplantaciji in je resnično velikokrat v UKC Ljubljana, kjer ga vsaj za silo »spravijo« k sebi. Tudi tega mladi zdravnik ni hotel poslušati in je vztrajal pri svojem.
Žena pacienta je potem sama poklicala zasebno podjetje za prevoz bolnikov [odstranil avtor], ker je videla da v UKC Maribor ne bodo storili nič. Prevozi [odstranil avtor] so kljub temu, da ob sobotah ne delajo, zaradi poznavanja pacientove situacije prišli po pacienta in ga odpeljali v Ljubljano. Pacient je sedaj hvala bogu v UKC Ljubljana na kardiologiji v varnih rokah. Tukaj bi se radi zahvalili Santri za pomoč in razumevanje.
To, kar si je danes privoščil mladi zdravnik v UKC Maribor, je sramotno. Da ti specialist kardiolog, ki dela v edini ekipi za srčne transplantacije v Sloveniji in ekipa, ki se lahko pohvali z izjemnimi rezultati, pove, da je zadeva kritična in lepo prosi za izdajo napotnice za rešilca, ti pa si tako »pameten«, da ga ne poslušaš, je nevredno poklica zdravnika, ki ga ta mladi »zdravnik« opravlja. Pacient bi danes zaradi ponosa zdravnika v Mariboru lahko umrl, pa ne verjamem, da bi se ta zdravnik zaradi tega sploh kaj obremenjeval. Sami ga nismo upali peljati v Ljubljano, saj je bilo stanje res slabo in smo želeli, da čimprej prispe tja in pod zdravniškim nadzorom.
Na tem mestu bi še enkrat pohvalili in se zahvalili podjetju [odstranil avtor] in njenemu lastniku, da sta z ženo kljub soboti poskrbela za prevoz v Ljubljano in nas obvestila, da je vse OK. Vsa čast vam, da ste v tej situaciji pomagali.
Prav tako bi se radi zahvalili ekipi za transplantacije srca v UKC Ljubljana, ki resnično pozna stiske pacientov ter svojcev. Njihovo delo je bolj prijateljstvo in osebna skrb, kot pa samo »služba«, ki jo je pač potrebno imeti, da nekaj zaslužiš. Hvala vam vsem, ki skrbite za nas in naše bližnje! Posebna zahvala kardiologu, ki je med čakanjem na prevoz v UKC Ljubljana z vso skrbnostjo klical, kje je pacient, ki ga je pričakoval mnogo prej.
Za tega zdravnika pa imamo samo eno sporočilo. Vaše današnje obnašanje in dejanja bodo prišla do vseh inštitucij v državi, pa tudi v kakšen medij, ker to, kar si danes dovolijo nekateri zdravniki presega vse meje razumnega.
Kot da se UKC Maribor ni iz primer Bora Nekrepa čisto nič naučil. Tudi tam so zdravniku v UKC Maribor vztrajali na svojem, niso poslušali nasvetov iz Ljubljane in otroka danes ni več med živimi.
Takoj se je začelo urejanje napotnice za rešilca v Ljubljano. V bolnišnici Maribor napotnice za UKC Ljubljana niso želeli dati in rešilec čisto omaganega pacienta ni mogel odpeljati v Ljubljano, saj ni bilo napotnice. Začelo se letanje na urgenco (IPP) v Mariboru, razlaganje kako kritična je situacija, da je dvojni transplantiranec srca, da je prevoz v UKC Ljubljano priporočil priznani kardiolog iz Ljubljane, ki ga osebno spremlja od operacije naprej itd. Posebej nerazumevajoč in v svoj prav prepričan, je bil mladi zdravnik na urgenci, ki ni hotel niti poslušati in razumeti razlage pacientove žene. Bil je tako nesramen, da se je na spremljevalko pacienta drl, da njega nič ne briga, kaj je rekel kardiolog, da na lepe oči pa napotnice za rešilca že ne bo dal itd. Spremljevalka pacienta je bila čisto na koncu z živci (le kdo ne bi bil, če ti partner praktično kolapsira sredi urgence) in je prosila zdravnika v Mariboru, da pokliče kardiologa v Ljubljano (s katerim je vmes tudi govorila in mu povedala kakšno je stanje) in mu bo razložil, zakaj je nujno, da čimprej pride v UKC Ljubljano. Tega ni želel.
Zdravnik v Mariboru kljub vsem prošnjam ni hotel pomagati v skladu z priporočili kardiologa iz Ljubljane, ki mu jih je prenesla pacientova žena, saj sam z njim ni želel govoriti. Vztrajal je, da bodo v UKC Maribor izvajali preiskave. Začelo se je čakanje in čakanje, preiskave so potekale počasi, pacient pa je bil vse slabši, ponovno je narasla temperatura in se pojavila mrzlica (slabe 4 ure). V tem času bi rešilec že zdavnaj prepeljal pacienta v Ljubljano, kjer bi prejel pravilno in prepotrebno zdravljenje. Ampak ne. Ko so prišli izvidi, so ti kazali močno infekcijo, kar je zdravnik v Mariboru razumel kot to, da prevoz v Ljubljano ni potreben in je po navodilih svoje nadrejene ponudil edino napotnico za infektologa v Mariboru. Ko smo rezultate izvidov sami sporočili v UKC Ljubljana, je kardiolog še enkrat povedal, kako kritično je, da čimprej pride v Ljubljano, ker ima poseben način zdravljenja. Bolnik ima večkrat težave po transplantaciji in je resnično velikokrat v UKC Ljubljana, kjer ga vsaj za silo »spravijo« k sebi. Tudi tega mladi zdravnik ni hotel poslušati in je vztrajal pri svojem.
Žena pacienta je potem sama poklicala zasebno podjetje za prevoz bolnikov [odstranil avtor], ker je videla da v UKC Maribor ne bodo storili nič. Prevozi [odstranil avtor] so kljub temu, da ob sobotah ne delajo, zaradi poznavanja pacientove situacije prišli po pacienta in ga odpeljali v Ljubljano. Pacient je sedaj hvala bogu v UKC Ljubljana na kardiologiji v varnih rokah. Tukaj bi se radi zahvalili Santri za pomoč in razumevanje.
To, kar si je danes privoščil mladi zdravnik v UKC Maribor, je sramotno. Da ti specialist kardiolog, ki dela v edini ekipi za srčne transplantacije v Sloveniji in ekipa, ki se lahko pohvali z izjemnimi rezultati, pove, da je zadeva kritična in lepo prosi za izdajo napotnice za rešilca, ti pa si tako »pameten«, da ga ne poslušaš, je nevredno poklica zdravnika, ki ga ta mladi »zdravnik« opravlja. Pacient bi danes zaradi ponosa zdravnika v Mariboru lahko umrl, pa ne verjamem, da bi se ta zdravnik zaradi tega sploh kaj obremenjeval. Sami ga nismo upali peljati v Ljubljano, saj je bilo stanje res slabo in smo želeli, da čimprej prispe tja in pod zdravniškim nadzorom.
Na tem mestu bi še enkrat pohvalili in se zahvalili podjetju [odstranil avtor] in njenemu lastniku, da sta z ženo kljub soboti poskrbela za prevoz v Ljubljano in nas obvestila, da je vse OK. Vsa čast vam, da ste v tej situaciji pomagali.
Prav tako bi se radi zahvalili ekipi za transplantacije srca v UKC Ljubljana, ki resnično pozna stiske pacientov ter svojcev. Njihovo delo je bolj prijateljstvo in osebna skrb, kot pa samo »služba«, ki jo je pač potrebno imeti, da nekaj zaslužiš. Hvala vam vsem, ki skrbite za nas in naše bližnje! Posebna zahvala kardiologu, ki je med čakanjem na prevoz v UKC Ljubljana z vso skrbnostjo klical, kje je pacient, ki ga je pričakoval mnogo prej.
Za tega zdravnika pa imamo samo eno sporočilo. Vaše današnje obnašanje in dejanja bodo prišla do vseh inštitucij v državi, pa tudi v kakšen medij, ker to, kar si danes dovolijo nekateri zdravniki presega vse meje razumnega.
Kot da se UKC Maribor ni iz primer Bora Nekrepa čisto nič naučil. Tudi tam so zdravniku v UKC Maribor vztrajali na svojem, niso poslušali nasvetov iz Ljubljane in otroka danes ni več med živimi.
Nazadnje urejeno:
