Moja oprema - postajte slike svoje opreme

Je razlika v priklopu ja. Kot je komar en post višje napisal ima priklop za plin majhne zareze na šest-kotni glavi priklopa.

Kolikor jaz vem v barvi. Vedno je bela co2 in črna pivo. Ne bi vedu, da imata kakšno drugo opazno razliko (pustimo notranjost)

Kolikor vem je razlika tudi v premeru priklopa vendar je razlika majhna in lahko na ventil spraviš napačen priklop in ga,s tem zjebaš. Nisem probaval

Razlika je v zarezah oz. obliki le teh in posledično gas na liquid ne paše in obratno. Sicer s silo gre vse na vse, malo težje je potem narazen dobit.

Na kegu je razlika tole (spodnje zareze na plinu se vidijo precej očitno in so 100% indikacija čemu je priklop namenjen):


Razlika pri priklopih na cevi pa se jasno prepozna po barvi, črni so za tekočino in beli/sivi za plin.

Za plin ima zarezo tam kjer 17 ključ sede. Sta različna malenkost ja.

Uporabnik pivoljub je napisal:

Kakšna pa je razlika (na sodu). Kdaj pa kdaj mi prikluček za pipo noče it gor pa me zanima če ni mogoče kaka majhna razlika na priklopu (da so slučajno zamenjani za plin in pivo)

Klikni za razširitev

Priklop za plin ima na delu, kjer ga s ključem zaviješ, zareze. Siv priklop za plin gre torej na keg priklop z zarezami, črn priklop za pivo pa na priklop na kegu, ki je brez zarez. Pa seveda tudi pazite, da je na kegu za priklop za plin kratka cevka in na priklopu za pivo dolga cevka.

Če kupujete preko ebaya je potrebno pri priklopih paziti tudi, da so taki, na katere lahko natakneš cev, sicer bo potrebno dokupit tudi adapterje s smrekico. Nekateri imajo namreč samo navoj, na katerega cevi pač ne moreš kar tako nataknit. Govorim seveda o črnih oz. sivih priklopih.

Povejte malo, kakšne oz katere črpalke uporabljate za prečrpavanje med kuhanjem piva?

Jst imam 3 različne tipe v uporabi (food grade, odporne na 95C ali več) v vseh teh letih, bom napisal malo daljše opise in prednosti/slabosti vseh da bo še komu v pomoč. Primerjal bom med tem kar poznam oz. si lastnim, na trgu je še nekaj drugih črpalk katerih ne morem komentirat!

Če začnem s poceni in preizkušeno klasiko so to tiste rjave kitajske "solarne". Tole in podobne!

Cena od 15-25EUR na kos, so DC tako da se rabi še napajalnik ki se ga ponavadi kupi posebej če ga nimaš. Črpalka lahko deluje z regulacijo preko DCja (recimo PWM regulator) tako da je možno fino regulirat pretok glede na potrebe (sploh če uporabljaš pri drozganju je to zelo pomembno). Dobijo se različnih moči, zgledajo enako samo so navitja noter drugačna. Sam sem uporabljal tako 12V kot 24V (nazivni max. pretoki so od 5-10l/min), 24V je bila moja glavna črpalka kar nekaj časa (nekaj let) dokler se mi ni noter zataknil nek kamenček in sem ga na silo skušal zbezat ven in zvil os. 12V še vedno uporabljam za cirkulacijo drozge.

Kar imam sam izkušenj so te črpalke robustne, prežvečijo tudi kakšne trde delce (hmelj, ostanki sladu) in se ne zamašijo tako hitro. Imajo polcolski navoj, tako da nanje paše vsa standardna oprema. Črpalko se da hitro v celoti razdret in očistit, malo so ploblem drobni delci ki držijo veternico skuaj z osjo ker jih hitro lahko izgubiš. Sicer ni direktno "magnetna" črpalka se pa sama os ne dotika motornih delov oz. je os dejansko "rotor" elektromotorja, ki je zalit s plastiko in postavljen v ležišče (se da ven pobrat kot en del in očistit). Črpalka lahko deluje več časa, tudi če ni zalita krajši čas ne bo povzročilo posebne škode (dela lahko na suho). Ne omogoča pa sesanja, tako da črpalko je potrebno obvezno zalit da potegne.

Druga opcija so March pumpe in kloni, to so črpalke z magnetnim prenosom in namenjene za direktno omrežno napetost. Sam imam tale kitajski klon. Poleg originala in kitajskih klonov se dobijo tudi drugi EU/ZDA kloni s certifikati. Glave so ali plastične ali pa SS, ponavadi celo pašejo med kloni/originalom. Cene za original okoli 200-250EUR, cene boljših klonov pol manj, cene kitajk pod 100EUR.

V osnovi so te klasične polcolske pumpe (priklop) s pretoki okoli 15l/min. Prenos je magneten tako da sama vetrnica črpalke in glava nima dirketnega stika z motormim delom (ni skritih ležajov, tesnil ipd.). Celo glavo se podre in vse dele se lahko BP očisti. Prednost magnetnega pogona je da omogoča "brezstopenjsko" zdrsavanje veternice glede na izhodni tlak. Po domače povedano hitrost pretoka lahko uravnavaš z ventilom na cevi, tudi pri popolnoma zaprtem ventilu (brez pretoka) črpalki ne bo nič škodovalo. Je pa bolj občutljiva na prosti tek, sicer odvisno od tipa veternice in same glave ampak v osnovi slejkoprej narediš škodo če črpalka dalj časa dela na suho. Zaradi zasnove dejansko prebavi precej svinjarije, tudi če pride gostejši material ponavadi zmore porinit skozi. V tem pogledu je boljša od rjave. Enako kot rjava črpalka ni sesalna, tako da jo moraš ročno zalit, po občutku vseeno malce lepše potegne in ne komplicira če pride vmes kakšen mehurček zraka.

Sam imam sedaj kakšno leto tole "march" črpalko za glavna pretakanjapiva/pivine in nimam pripomb. Je pa precej večja od prej omenjene rjave in pa dela direktno na 230V.

Tretja opcija so večje centrifugalne AC črpalke za vinarstvo oz. namensko za pivovarstvo. Konkretno so pri nas dosti popularne italjanske Rover pumpe. Sam imam tole, cenovno mislim da pride okoli 100EUR. Pretok te pumpe je precej večji, pa ima tudi nekaj sesalne moči. Zaradi oblike veternice ki je malce bolj prilagojena sesanju je malce občutljiva na trde delce. Sicer kar sem testiral prebavi hmelj in ostanke sladu, ampak zvok spušča pa zelo nezdrav. Aja ostale dve pumpe sta neslišne napram tejle že pri normalnem režimu delovanja. Dobra stvar je da je omogočena sprememba smeri pretakanja, problem je ker nima regulacije torej dela na polno ali pa ne dela. Pretok na pol cole priklopu je cca. 20l/min.

Samo razstavljanje črpalke je enostavno, ampak vseeno je najbolj zamudna od vseh naštetih. Zelo je treba pazit na pozicijo tesnila da se ne prščipne ali pa zamakne. Za razliko od prej omenjenih pump se lahko svinarija nabere v smer osi proti motorju (za veternico) kjer je ne moreš očistit.

Sam uporabljam to pumpo kot sekundarno pumpo za pretakanja večjih količin (ker je najhitrejša) in pa za čiščenje opreme (CIP sistem) ker omogoča zadosten pritisk. Za primarno uporabo za homebrewing za klasične batche je premočna (pretok/pritisk) in je ni možno regulirat (mogoče s frekvenčnikom?). Je tudi največja in najtežja, pa med delovanjem piha veternica preko ohišja motorja (kar malo neprijetno če jo imate kje po tleh ker dviguje prah in svinarijo ko ni treba).

Izbira za "klasičen" homebrew je očitna Hvala za tole!

Zdravo! Zanima me, če se pojavlja kakšen problem, če je v kotel vgrajen grelec iz bakra in ne iz INOXa?

Z bakrom kot takim ni nobenega problema. Moraš pa malo bolj pazit kako ga čistiš ker baker kot mehka kovina ni odporen na en kup kemikalij.

Ampak kotel itak čistiš načeloma samo z detergentom in vodo. Vsaj jaz, takoj po uporabi, ne pustim niti da se zasuši.

Tako je ja. razmišljal sem samo o oksidaciji bakra (postane zelene barve), če to kaj škodi pivu potem. sekakor bi bilo dobro preverjat pH drozge, če se dela s takšnim oksidiranim grelcem.

Na grelcu se ti bo po par minitah gretja nabrala plast vodnega kamna, na vodni kamen se prime še organska svinarija potem se kamen s to svinarijo počasi lušči odvisno od tega kako kislo je okolje (drozga) in koliko je kamna v vodi. Če hočeš to svinarijo očistit rabiš kislino (namakanje grelca), samo baker bo pobiralo zelo hitro če boš po vsakem gretju uporabil kislinski tretma.

Sam grelcev (imam inox) ne čistim več, samo oplaknem z vodo kar gre takoj površinske svinjarije stran in posušim, potem pa na hitro oščetkam z najlon ščetko/krtačo. Kar gre dol gre, kar ne gre se ne sekiram. Čiščenje vodnega kaman s kislino pa nima smisla ker kot rečeno po naslednji kuhi bo grelec povsem enako obložen. Če čistiš vsakič do svetlečega gre enostavno preveč časa, razen estetskega vidika pa ni nobene koristi.

Nekateri grelci so iz inconela ali incoloy je to vredu material za pivino(grelec v direktnem stiku z pivino?

Ja je ok. To so neke sodobne superzlitine, stvar je podobna določenim vrstam inoxa (drugači postopek proizvodnje), tudi sproščanje nevarnih snovi je podobno*. Pri grelcih se uporabljajo ker konstantno delujoči inox grelci (recimo v bojlerju) v določenih vrstah vode vseeno lahko zarjavijo. Za same potrebe pivovarstva kar predpostavi da je stvar identična klasičnemu inoxu (304/316), nobene prednosti in nobene slabosti.

* 304/316 inox vsebuje krom in nikelj poleg železa (enako incoloy ipd. zlitine), oba elementa sta v večjih količinah škodljiva. Sta pa v materialu v manjšini in dosti bolj stabilna od železa in izločanje v tekočino je minimalno. Problem pri pivu/drozgi in inoxu je lahko pretirano izločanje železa ker pride do izločanja zaradi nepravilne pasivizacije oz. poškodbe oksidacijske plasti (mehanske ali kemične). Pivo bo dobilo občuten "kovinski" okus/aromo. Delež nikja/kroma v takem pivu bi še vedno moral bit veliko pod "nevarno" koncentracijo za zdravje, tako da bi moral popit res veliko kovinskega piva da bi se kaj poznalo. Vsekakor samo od grelca to v nobenem primeru ne more prit, še celo v loncu ki bi bil popolnoma brez oksidacijske plasti bi se v 1h kuhanja izločilo toliko malo kovine da to nebi smelo vplivat na okus piva. Problem so samo inox fermentorji kjer bi bilo pivo dalj časa izpostavljeno površini. Pa še tu da pride do "problema" je enostavno treba res delat vse narobe, bodisi kemično poškodovat inox (klor v večji koncentraciji, zelo močne kisline) ali pa drsat ko majmun z neko abrazivno stvarjo po celi povšini. Še v tem primeru inox dobi sam po par dneh nazaj oksidacijo (zaščitna plast) oz. če se ga izpostavi za pol ure blagi kislini (t.i. pasivizacija) in se ga potem posuši se zaščitna plast obnovi takoj .