Ker vem, da ste na alterju poleg desnih in levih ekstremistov tudi razumski ljudje, ki radi pomagate in delite svoje življenske nasvete, prilagojeno različico mojega blog-zapisa delim tudi tukaj z vami. Želel bi si kak konstruktiven komentar, lahko me sicer tudi skur-cate, če se vam zdi post neumen.
Zadnje čase pa veliko razmišljam o moji prihodnosti. Imam redno delo, z redno in stalno plačo, podjetje stoji ok, šefi in sodelavci so super. Za razliko od večine slovenskih podjetij se tukaj da lepo napredovati s pridnostjo in zagnanostjo. Tako je direktor našega hotela prišel do te pozicije od nočnega receptorja, njegov asistent od dnevnega receptorja in računovodkinja prav tako.
Kar me muči je to, da premlevam opcijo vrnitve na faks in dokončanje le-tega. Priznam, pogrešam socialno življenje na faksu, dokaj brezskrbne dneve predavanj, kosil na bone, žurke ipd. Problem je, ker se zavedam, da z diplomo ne bom prav veliko več kot sedaj. Ok, verjetno bom bolj razgledan, imel več znanja na področju mednarodnih odnosov, ampak dvomim, da si bom z diplomo prav veliko izboljšal možnosti za eno normalno slubo z normalno plačo, da bom lahko preživljal sebe (in družino eventuelno).
Ob končanem faksu bi bil namreč star že 25 let, kar niti ni več tako zelo nizka starost.. Problem študija v Sloveniji je tudi to, da kot študent enostavno moraš živeti pri starših zaradi visokih stroškov in pa zaradi slabega trga dela. Tukaj v VB skoraj vsi študenti dobijo delo, bodisi kot natakarji, kot pomočniki v kakih pisarnah, skratka delo se najde bolj ali manj precej hitro.
V Sloveniji sem pred odhodom v tujino delal za 4€ na uro, kar sicer ni slaba postavka, problem pa je, ker sem tako na mesec delal le kakih 50-60 ur. Z 200€ pa si pač ni mogoče plačat sobe in hkrati privoščiti vsaj spodobno življenje. Tukaj se vidi prednost tujine, kjer marsikje študentom ponudijo štipendijo za življenske stroške. Luksemburg recimo ponudi študentom 7000€ nepovratnih sredstev za stroške študija.
Ko tako potem razmišljam si mislim, da bi bilo morda res bolje ostat v tujini, se dokazat v podjetju, ker situacija v SLO še nekaj časa ne bo boljša.
Ubistvu ko pomislim, se počutim v brezizhodnem položaju. Kot človeško bitje stremim pač k samoohranitvi in zavedam se, da mi tega Republika Slovenija ne ponudi. Zelo žalostno, da se mladi ljudje tako počutimo, država bi nam morala dati občutek varnosti in preskrbljenosti, ne pa da bežimo v druge države, ki nas tretirajo celo bolje kot lastna rodna država.
Kaj menite vi? Se danes sploh še splača vlagati v študij v Sloveniji ali je bolje biti priden in se dokazovati v realnem svetu, v realnem podjetju? Kaj bi vi svetovali mladim, ki se sprašujejo podobno kot jaz v tem trenutku? Bring it on
lp
Zadnje čase pa veliko razmišljam o moji prihodnosti. Imam redno delo, z redno in stalno plačo, podjetje stoji ok, šefi in sodelavci so super. Za razliko od večine slovenskih podjetij se tukaj da lepo napredovati s pridnostjo in zagnanostjo. Tako je direktor našega hotela prišel do te pozicije od nočnega receptorja, njegov asistent od dnevnega receptorja in računovodkinja prav tako.
Kar me muči je to, da premlevam opcijo vrnitve na faks in dokončanje le-tega. Priznam, pogrešam socialno življenje na faksu, dokaj brezskrbne dneve predavanj, kosil na bone, žurke ipd. Problem je, ker se zavedam, da z diplomo ne bom prav veliko več kot sedaj. Ok, verjetno bom bolj razgledan, imel več znanja na področju mednarodnih odnosov, ampak dvomim, da si bom z diplomo prav veliko izboljšal možnosti za eno normalno slubo z normalno plačo, da bom lahko preživljal sebe (in družino eventuelno).
Ob končanem faksu bi bil namreč star že 25 let, kar niti ni več tako zelo nizka starost.. Problem študija v Sloveniji je tudi to, da kot študent enostavno moraš živeti pri starših zaradi visokih stroškov in pa zaradi slabega trga dela. Tukaj v VB skoraj vsi študenti dobijo delo, bodisi kot natakarji, kot pomočniki v kakih pisarnah, skratka delo se najde bolj ali manj precej hitro.
V Sloveniji sem pred odhodom v tujino delal za 4€ na uro, kar sicer ni slaba postavka, problem pa je, ker sem tako na mesec delal le kakih 50-60 ur. Z 200€ pa si pač ni mogoče plačat sobe in hkrati privoščiti vsaj spodobno življenje. Tukaj se vidi prednost tujine, kjer marsikje študentom ponudijo štipendijo za življenske stroške. Luksemburg recimo ponudi študentom 7000€ nepovratnih sredstev za stroške študija.
Ko tako potem razmišljam si mislim, da bi bilo morda res bolje ostat v tujini, se dokazat v podjetju, ker situacija v SLO še nekaj časa ne bo boljša.
Ubistvu ko pomislim, se počutim v brezizhodnem položaju. Kot človeško bitje stremim pač k samoohranitvi in zavedam se, da mi tega Republika Slovenija ne ponudi. Zelo žalostno, da se mladi ljudje tako počutimo, država bi nam morala dati občutek varnosti in preskrbljenosti, ne pa da bežimo v druge države, ki nas tretirajo celo bolje kot lastna rodna država.
Kaj menite vi? Se danes sploh še splača vlagati v študij v Sloveniji ali je bolje biti priden in se dokazovati v realnem svetu, v realnem podjetju? Kaj bi vi svetovali mladim, ki se sprašujejo podobno kot jaz v tem trenutku? Bring it on
Nazadnje urejeno:
