Tole berem v vir; Dnevniku, ampak aplikacije za android ne najdem.
Razen verzije za splet preko brskalnika klik
Googlov zemljevid v gorah ni varen. Fotografija je simbolična. (Foto: Pixabay)
Zgodilo se je v soboto, 12. avgusta. Štiriintridesetletni pohodnik se je povzpel na 2074 metrov visok Lafeldkopf v Bavarskih Alpah. Na vrhu je sprejel usodno odločitev. Sklenil je, da se do planšarske koče Gotzenalm ne bo spustil po isti poti, po kateri se je vzpenjal, temveč po krajši, ki mu jo je ponudila mobilna aplikacija. V njej je označena enako kot uradna planinska pot. Vendar to ni bila. Tam varne poti sploh ni. Tako je dogodek pozneje rekonstruirala policija, je poročal Der Spiegel.
Med pohodniki, tekači in kolesarji sta zelo priljubljeni mobilni aplikaciji komoot in outdooractive, ki ponujata na tisoče vrisanih poti in tur, omogočata tudi navigacijo na pametnem telefonu. Vendar tovrstne aplikacije skrivajo številne pasti. Podatke namreč črpajo iz odprtega zemljevida openstreetmap (OSM), ki ga ustvarjajo prostovoljci in prostovoljke. V ta odprti zemljevid lahko uporabniki vrisujejo tudi poti in prosto označijo njihovo težavnost. Teh podatkov nihče predhodno ne preverja. Zanašanje nanje utegne biti zelo tvegano.
Tudi v slovenskih gorah se množijo pohodniki in planinci, ki namesto papirnatih zemljevidov raje uporabljajo spletne aplikacije. Nekateri se lahkomiselno zanašajo na prejete informacije in se posledično znajdejo v smrtno nevarnih razmerah. Na napačno pot jih najpogosteje speljejo Googlovi zemljevidi.
»Zaradi Googlovih zemljevidov smo imeli v preteklosti že najmanj štiri reševanja z Vogla, vedno na istem mestu,« je Dnevniku razložil Miha Arh iz gorske reševalne službe Bohinj. »Bila je na primer družina s tremi otroki. Namesto ljudi so vprašali za pot google, ki jim je izrisal črto. Mati je z najmlajšim otrokom šla na gondolo, oče pa se je s fantoma napotil nizdol. En deček je zdrsnil na nevarnem terenu, nato niso mogli ne naprej ne nazaj. Na istem mestu smo nato imeli še tri reševanja, iz istega razloga.«
Googlovi zemljevidi imajo to slabost, da upoštevajo podatke tudi iz starih zemljevidov. In če vrisano pot prehodi uporabnik aplikacije, jo google zatem ponudi tudi drugim. Gorski reševalci so to napako sporočili Googlu, ki je zatem nevarno pot na Vogel izbrisal.
A to ni edina navigacijska »past« v slovenskih gorah. Na Veliki planini je slabo informirane pohodnike mobilnik pogosto zapeljal na neoznačeno lovsko pot čez Rigelj. Nato so obstali nad prepadom in morali poklicati na pomoč gorske reševalce. Napačna sled je pohodnike pred časom vodila tudi v nevarnost pod Skuto, kjer je pot odnesel podor in je bila neprehodna. Čeprav so planinci z markacijami označili, da je pot zaprta, sta dve skupini pohodnikov šli naprej in se znašli na nevarnem terenu, s katerega so ju morali rešiti s helikopterjem.
Arhu je v spominu ostalo tudi reševanje Nemke, ki je prišla z Lepene na Komno, nakar je v googlu poiskala najkrajšo pot do kampa po Ukancu. Aplikacijo jo je vodila po nemarkirani poti, kjer je Nemka izgubila stezo in ni več mogla ne naprej ne nazaj. »Ključno je, da se ljudje držijo uradno označenih stez, telefon pa kvečjemu uporabljajo za orientacijo,« poudarja reševalec. »Če v določenem času ne vidite nove markacije, se vrnite do zadnje in potem poiščite pravo stezo. Saj s ceste tudi ne zavijete na travnik, če tako predlaga navigacija.«
Po tragični nesreči 34-letnega Nemca je na napačno vrisano pot postala pozorna skupnost Openstreetmap in jo izbrisala. Kljub temu je bila še nekaj časa vidna v aplikacijah komoot in outdooractive. Prva namreč osvežuje podatke vsakih deset dni, druga enkrat na mesec. Kaže omeniti, da je varnejša uporaba plačljive različice aplikacije outdooractive (pro), saj so v njej izrisane izključno uradne in preverjene poti. Tudi v slovenskih gorah. Brezplačna črpa podatke iz openstreetmap.
Razen verzije za splet preko brskalnika klik
Ko te navigacija pelje do prepada
Avgusta se je 34-letni pohodnik ponesrečil v Alpah v Nemčiji. V mobilni aplikaciji je sledil predlagani vrisani poti. Tudi slovenski gorski reševalci se pogosto soočajo s pohodniki, ki se pustijo mobilniku zavesti z označene poti.
Googlov zemljevid v gorah ni varen. Fotografija je simbolična. (Foto: Pixabay)
Zgodilo se je v soboto, 12. avgusta. Štiriintridesetletni pohodnik se je povzpel na 2074 metrov visok Lafeldkopf v Bavarskih Alpah. Na vrhu je sprejel usodno odločitev. Sklenil je, da se do planšarske koče Gotzenalm ne bo spustil po isti poti, po kateri se je vzpenjal, temveč po krajši, ki mu jo je ponudila mobilna aplikacija. V njej je označena enako kot uradna planinska pot. Vendar to ni bila. Tam varne poti sploh ni. Tako je dogodek pozneje rekonstruirala policija, je poročal Der Spiegel.
Med pohodniki, tekači in kolesarji sta zelo priljubljeni mobilni aplikaciji komoot in outdooractive, ki ponujata na tisoče vrisanih poti in tur, omogočata tudi navigacijo na pametnem telefonu. Vendar tovrstne aplikacije skrivajo številne pasti. Podatke namreč črpajo iz odprtega zemljevida openstreetmap (OSM), ki ga ustvarjajo prostovoljci in prostovoljke. V ta odprti zemljevid lahko uporabniki vrisujejo tudi poti in prosto označijo njihovo težavnost. Teh podatkov nihče predhodno ne preverja. Zanašanje nanje utegne biti zelo tvegano.
Štiri smrtne žrtve v letu dni
Usodno pot, po kateri se je tisto soboto spuščal 34-letni Nemec, je pred šestimi leti ustvaril uporabnik in jo označil kot pohodniško in zahtevno. Domačini in policija pravijo, da uporabnika pripelje na izjemno strm travnik, prepreden s skalami. Prav tam je 34-letnik padel 150 metrov v globino. Ni edina smrtna žrtev napačno vpisanih poti. Lani je na Bavarskem umrla skupina treh pohodnikov, ker so sledili napačnim informacijam iz aplikacije. Usmerila jih je na izjemno strmo pot, ki ni označena na uradnih pohodniških zemljevidih. Trem od štirih v skupini je spodrsnilo in so padli 30 metrov v globino.Tudi v slovenskih gorah se množijo pohodniki in planinci, ki namesto papirnatih zemljevidov raje uporabljajo spletne aplikacije. Nekateri se lahkomiselno zanašajo na prejete informacije in se posledično znajdejo v smrtno nevarnih razmerah. Na napačno pot jih najpogosteje speljejo Googlovi zemljevidi.
»Zaradi Googlovih zemljevidov smo imeli v preteklosti že najmanj štiri reševanja z Vogla, vedno na istem mestu,« je Dnevniku razložil Miha Arh iz gorske reševalne službe Bohinj. »Bila je na primer družina s tremi otroki. Namesto ljudi so vprašali za pot google, ki jim je izrisal črto. Mati je z najmlajšim otrokom šla na gondolo, oče pa se je s fantoma napotil nizdol. En deček je zdrsnil na nevarnem terenu, nato niso mogli ne naprej ne nazaj. Na istem mestu smo nato imeli še tri reševanja, iz istega razloga.«
Googlovi zemljevidi imajo to slabost, da upoštevajo podatke tudi iz starih zemljevidov. In če vrisano pot prehodi uporabnik aplikacije, jo google zatem ponudi tudi drugim. Gorski reševalci so to napako sporočili Googlu, ki je zatem nevarno pot na Vogel izbrisal.
A to ni edina navigacijska »past« v slovenskih gorah. Na Veliki planini je slabo informirane pohodnike mobilnik pogosto zapeljal na neoznačeno lovsko pot čez Rigelj. Nato so obstali nad prepadom in morali poklicati na pomoč gorske reševalce. Napačna sled je pohodnike pred časom vodila tudi v nevarnost pod Skuto, kjer je pot odnesel podor in je bila neprehodna. Čeprav so planinci z markacijami označili, da je pot zaprta, sta dve skupini pohodnikov šli naprej in se znašli na nevarnem terenu, s katerega so ju morali rešiti s helikopterjem.
Arhu je v spominu ostalo tudi reševanje Nemke, ki je prišla z Lepene na Komno, nakar je v googlu poiskala najkrajšo pot do kampa po Ukancu. Aplikacijo jo je vodila po nemarkirani poti, kjer je Nemka izgubila stezo in ni več mogla ne naprej ne nazaj. »Ključno je, da se ljudje držijo uradno označenih stez, telefon pa kvečjemu uporabljajo za orientacijo,« poudarja reševalec. »Če v določenem času ne vidite nove markacije, se vrnite do zadnje in potem poiščite pravo stezo. Saj s ceste tudi ne zavijete na travnik, če tako predlaga navigacija.«
Nad kaos z lastno aplikacijo
Planinska zveza Slovenije že nekaj časa opozarja na vse večjo priljubljenost neprimernih aplikacij med pohodniki in planinci. Prav zato so letos razvili svojo, imenuje se maPZS. Naložiti jo je treba prek spletnega brskalnika, v Applovi in Googlovi trgovini je ni. Brezplačna aplikacija ponuja digitaliziran planinski zemljevid, ki si ga je mogoče naložiti na pametni telefon in deluje tudi tam, kjer signala ni. V sodelovanju z zavodom za gozdove in Triglavskim narodnim parkom vanj vnašajo učne in tematske poti, nepooblaščenega vnašanja poti ne dopušča.Po tragični nesreči 34-letnega Nemca je na napačno vrisano pot postala pozorna skupnost Openstreetmap in jo izbrisala. Kljub temu je bila še nekaj časa vidna v aplikacijah komoot in outdooractive. Prva namreč osvežuje podatke vsakih deset dni, druga enkrat na mesec. Kaže omeniti, da je varnejša uporaba plačljive različice aplikacije outdooractive (pro), saj so v njej izrisane izključno uradne in preverjene poti. Tudi v slovenskih gorah. Brezplačna črpa podatke iz openstreetmap.
