Ljubljana - brezvezno mesto?

kalbo

Guru
7. okt 2013
18.575
9.423
113
Jap, s tem da ne gre za betonski nadvoz, ki ga sam seštemaš plus vsega so pa nehal delad vsakič ko je šel po drugi polovici vlak, kar je vsaki dve minuti...
 

alkoholik

RudolF
23. jul 2007
16.494
2.845
113
v lokalni ostariji
Jap, s tem da ne gre za betonski nadvoz, ki ga sam seštemaš plus vsega so pa nehal delad vsakič ko je šel po drugi polovici vlak, kar je vsaki dve minuti...
Da bi vse skupaj takole podrli kot na tem videu bi tudi naši zmogli za 1 dan.

Ampak žalostno kako mislite da samo v tujini znajo delat. Kao. Da naši pa samo lenarijo in ne znajo ničesar.

Rušitev na dunajski je bila zelo lepo organizirana in izveden.
 

ferdo

Guru
3. sep 2007
10.457
3.875
113
Ljubljana
hmpg.net
Kar se strinjam
- rušitev na Dunajski je bila dobro organizizarna
- zaprtje je bilo odlično komunicirano

vendar ne raumem, zakaj po svetu (mimogrede, to dajete kot primer v zdravstvu, prenovi stadiona, vodenju države...) nekatere stvari preprosot dejao bolje, hitreje, ceneje?
 

kalbo

Guru
7. okt 2013
18.575
9.423
113
Da bi vse skupaj takole podrli kot na tem videu bi tudi naši zmogli za 1 dan.

Ampak žalostno kako mislite da samo v tujini znajo delat. Kao. Da naši pa samo lenarijo in ne znajo ničesar.

Rušitev na dunajski je bila zelo lepo organizirana in izveden.
Mislim da si mal falil. Men je jasno da je primerjava Dunajske in tistega v enem dnevu ko jabolko in avokado.
 

kalbo

Guru
7. okt 2013
18.575
9.423
113
Kar se strinjam
- rušitev na Dunajski je bila dobro organizizarna
- zaprtje je bilo odlično komunicirano

vendar ne raumem, zakaj po svetu (mimogrede, to dajete kot primer v zdravstvu, prenovi stadiona, vodenju države...) nekatere stvari preprosot dejao bolje, hitreje, ceneje?
Primerjaš jabolka z avokadom. Prilimal si rušenje opuščenega samo betonskega nadvoza in Dunajsko.
 
  • Všeč mi je
Reactions: jendomen

alkoholik

RudolF
23. jul 2007
16.494
2.845
113
v lokalni ostariji
Kar se strinjam
- rušitev na Dunajski je bila dobro organizizarna
- zaprtje je bilo odlično komunicirano

vendar ne raumem, zakaj po svetu (mimogrede, to dajete kot primer v zdravstvu, prenovi stadiona, vodenju države...) nekatere stvari preprosot dejao bolje, hitreje, ceneje?
Zunaj po svetu je oprema bistveno bistveno boljša. Tehnološko so boljši. Pri nas se še vedno zanašamo na delovno silo (poceni) zato tehnološko ne napredujemo. Ne delajo vsega boljše. Znajo narediti hitreje. Ceneje pa tudi ne...
 
  • Všeč mi je
Reactions: msenjur

brane_new

Guru
10. feb 2008
16.147
2.545
113
Da bi vse skupaj takole podrli kot na tem videu bi tudi naši zmogli za 1 dan.

Ampak žalostno kako mislite da samo v tujini znajo delat. Kao. Da naši pa samo lenarijo in ne znajo ničesar.

Rušitev na dunajski je bila zelo lepo organizirana in izveden.
Kakor svet lahko vidi, stvar TAM še ni dokončana!
 

BuDi

Guru
6. sep 2007
7.380
3.694
113
Ljubljanski župan Zoran Janković je komentiral izjavo Nataše Pirc Musar, da se mu glede gradnje kanala C0 ne namerava opravičiti. "Če je tako prepričana o svojem prav, naj kot vrhovna poveljnica prevzame kanal C0 z vojsko," je dejal.
 
  • Wow
Reactions: msenjur

kajpace

Guru
6. nov 2018
5.357
3.426
113
- za tvojim hrbtom...
hmpg.net

Članek je zaklenjen, zato v celoti:


Ljubljana je bolana, 2.​

“Boris, ne me jebat!« mi je v nekem trenutku navrgel znervirani župan Ljubljane Zoran Janković. In revež ni imel pojma, kako blizu je bil resnim batinam.

Pred dvema mesecema sem se namreč na rojstnodnevni zabavi velikega Vlada Kreslina v Klubu CD Cankarjevega doma v nekem trenutku znašel za mizo z Radetom Šerbedžijo in županom Jankovićem: nesreča je bila, da je ravno v tistih dneh v Dnevnikovem Objektivu izšla moja kolumna z naslovom »Ljubljana je bolana«, v kateri sem s pesmijo Pankrtov brez ovinkarjenja polemiziral z županovo tezo, da je »Ljubljana premajhna za gentrifikacijo«.

Glasno smo kričali drug na drugega, skušali preglasiti glasnega Pera Lovšina na odru in prekinjali razpravo samo toliko, da smo odpili požirek vina: Janković me je prepričeval, da Ljubljana ne bo ponovila napake evropskih mest, ki jih je evtanazirala gentrifikacija, jaz pa sem mu pojasnjeval, da so povsem enako govorili tudi župani Splita, vse dokler v nekem trenutku – ravno v trenutku, ko je k mizi prišla moja žena – Janković ni navrgel: »Boris, ne me jebat!«
»Kdo je pa to?« mi je prišepnila vidno šokirana Rose, ki je bila vse do takrat sproščena v prepričanju, da sva vsaj na Vladovem rojstnem dnevu – v zaprtem klubu v šestem nadstropju Cankarjevega doma, petsto kilometrov daleč od Splita – varna pred divjimi razgrajači, ki me vsak dan ustavljajo na ulici, kričijo in grozijo. »Kdo je ta tip,« je ponovila z naprej iztegnjenimi nalakiranimi nohti, pripravljena, da kot tigrica skoči čez mizo in opravi z njim z enim dobro odmerjenim udarcem sredi obraza. Pred Rose mi nihče ne govori »ne me jebat«.

»Pomiri se, to je župan Ljubljane,« sem jo mirno prijel za roke, jezna Rose – navajena na najbolj neumne in najbolj neverjetne laži, na kakršne sem pripravljen samo zato, da bi jo umiril – pa je »župana« samo prestrelila s pogledom in odšla za šank. Ta tip ne ve, kakšne so Dalmatinke. Še dandanes nima pojma o tem, kako blizu resnim batinam je bil tisti večer.

Živo in hrupno razpravo o gentrifikaciji Ljubljane sva z županom končala s stavo in dogovorom, da nadaljujeva na istem mestu, ko bo Vlado praznoval petinsedemdeset let. Pet let – vem iz splitskih izkušenj – je včasih čisto dovolj, da se ubije celo mesto, kaj šele, da se vidijo rezultati mestnih politik in strategij.
Včasih je potrebno tudi precej manj: niti dva meseca po najini živi in glasni razpravi za mizo Kluba CD berem v Dnevniku komentar Mihe Turka o najnovejšem poročilu evropske komisije, ki vsaka tri leta med evropskimi državljani izvede veliko raziskavo o tem, kako so zadovoljni z življenjem v svojem mestu. »Na splošno so Ljubljančani s kakovostjo življenja v mestu zadovoljni, vendar to zadovoljstvo v zadnjih letih stagnira, v nekaterih ključnih kategorijah pa celo
upada,« sklene Turk v svojem tekstu.

S čim so torej Ljubljančani še vedno zadovoljni? Raziskava je pokazala, da so Ljubljančani še vedno zadovoljni s kakovostjo zraka, dostopnostjo in varnostjo javnega prevoza ter z dostopnostjo kulturnih, športnih in drugih javnih površin in dogodkov. S čim pa niso tako zadovoljni? Več kot sedemdeset odstotkov Ljubljančanov je na primer zelo nezadovoljnih z dostopnostjo zdravstvenih storitev, kar je posebno skrb zbujajoče, če se ve, da je bila v enaki raziskavi samo tri leta prej z zdravstvom nezadovoljna le nekaj več kot polovica meščanov. Zdravstvena oskrba pri tem ni edina socialna, torej »ključna kategorija«, nad katero prebivalci Ljubljane niso navdušeni: komaj osemintrideset odstotkov jih meni, da je v mestu še vedno razmeroma lahko najti delo, samo četrtina pa, da stanovanje v Ljubljani ni nerešljiv problem. »Omenjeni podatki,« pravi avtor, »morda pomagajo razumeti tudi najbolj presenetljivo ugotovitev raziskave«: samo sedeminpetdeset odstotkov vprašanih meščanov Ljubljane ima svoje mesto za prijazno do družin z majhnimi otroki, migrantov in starejših oseb, po čemer je slovenska prestolnica med najslabšimi v Evropi!

Skratka, saj ste razumeli, Ljubljana je vse manj mesto za svoje meščane, vse bolj pa za privilegirano in premožno novo buržoazijo ter vplivneže dvomljivega slovesa, backpackerje, citybreakerje in žurerje iz boljših družin. Ljubljančani tako niso zadovoljni ravno s tistimi kategorijami, po katerih mesto ocenjujejo ljudje, ki v njem živijo – socialno infrastrukturo, zdravstvo, stanovanje, zaposlovanje ali odprtost do starejših oseb in družin z majhnimi otroki – zadovoljni pa so ravno s tistimi kategorijami, s katerimi bi bili zadovoljni tudi turisti, kot so kakovost zraka ali kulturnih, športnih in zabavnih vsebin ter varnega javnega prevoza: o dejstvu, da so Ljubljančani zadovoljni z dostopnostjo in varnostjo javnega prevoza, tako več pove samo dejstvo, da ga po enaki raziskavi uporablja manj kot trideset odstotkov meščanov ali osem odstotkov manj kot tri leta prej. Podatki še vedno niso dramatični in alarmantni, a – bom zaklical in preglasil Lovšina na tribuni – takrat niso bili niti v Splitu. »Ljubljana je bolana,« vidimo se na Kreslinovem rojstnem dnevu čez pet let. Navsezadnje je edino, kar je povsem gotovo in zanesljivo, to, da bo leta 2028 Vlado Kreslin še naprej bog Cankarjevega doma, Zoran Janković pa župan Ljubljane.
S to razliko, da Vladu v nasprotju z Jankovićem tega ne bo treba dokazovati moji ženi.
 

jello

Guru
22. sep 2008
10.100
3.840
113

Članek je zaklenjen, zato v celoti:


Ljubljana je bolana, 2.​

“Boris, ne me jebat!« mi je v nekem trenutku navrgel znervirani župan Ljubljane Zoran Janković. In revež ni imel pojma, kako blizu je bil resnim batinam.

Pred dvema mesecema sem se namreč na rojstnodnevni zabavi velikega Vlada Kreslina v Klubu CD Cankarjevega doma v nekem trenutku znašel za mizo z Radetom Šerbedžijo in županom Jankovićem: nesreča je bila, da je ravno v tistih dneh v Dnevnikovem Objektivu izšla moja kolumna z naslovom »Ljubljana je bolana«, v kateri sem s pesmijo Pankrtov brez ovinkarjenja polemiziral z županovo tezo, da je »Ljubljana premajhna za gentrifikacijo«.

Glasno smo kričali drug na drugega, skušali preglasiti glasnega Pera Lovšina na odru in prekinjali razpravo samo toliko, da smo odpili požirek vina: Janković me je prepričeval, da Ljubljana ne bo ponovila napake evropskih mest, ki jih je evtanazirala gentrifikacija, jaz pa sem mu pojasnjeval, da so povsem enako govorili tudi župani Splita, vse dokler v nekem trenutku – ravno v trenutku, ko je k mizi prišla moja žena – Janković ni navrgel: »Boris, ne me jebat!«
»Kdo je pa to?« mi je prišepnila vidno šokirana Rose, ki je bila vse do takrat sproščena v prepričanju, da sva vsaj na Vladovem rojstnem dnevu – v zaprtem klubu v šestem nadstropju Cankarjevega doma, petsto kilometrov daleč od Splita – varna pred divjimi razgrajači, ki me vsak dan ustavljajo na ulici, kričijo in grozijo. »Kdo je ta tip,« je ponovila z naprej iztegnjenimi nalakiranimi nohti, pripravljena, da kot tigrica skoči čez mizo in opravi z njim z enim dobro odmerjenim udarcem sredi obraza. Pred Rose mi nihče ne govori »ne me jebat«.

»Pomiri se, to je župan Ljubljane,« sem jo mirno prijel za roke, jezna Rose – navajena na najbolj neumne in najbolj neverjetne laži, na kakršne sem pripravljen samo zato, da bi jo umiril – pa je »župana« samo prestrelila s pogledom in odšla za šank. Ta tip ne ve, kakšne so Dalmatinke. Še dandanes nima pojma o tem, kako blizu resnim batinam je bil tisti večer.

Živo in hrupno razpravo o gentrifikaciji Ljubljane sva z županom končala s stavo in dogovorom, da nadaljujeva na istem mestu, ko bo Vlado praznoval petinsedemdeset let. Pet let – vem iz splitskih izkušenj – je včasih čisto dovolj, da se ubije celo mesto, kaj šele, da se vidijo rezultati mestnih politik in strategij.
Včasih je potrebno tudi precej manj: niti dva meseca po najini živi in glasni razpravi za mizo Kluba CD berem v Dnevniku komentar Mihe Turka o najnovejšem poročilu evropske komisije, ki vsaka tri leta med evropskimi državljani izvede veliko raziskavo o tem, kako so zadovoljni z življenjem v svojem mestu. »Na splošno so Ljubljančani s kakovostjo življenja v mestu zadovoljni, vendar to zadovoljstvo v zadnjih letih stagnira, v nekaterih ključnih kategorijah pa celo
upada,« sklene Turk v svojem tekstu.

S čim so torej Ljubljančani še vedno zadovoljni? Raziskava je pokazala, da so Ljubljančani še vedno zadovoljni s kakovostjo zraka, dostopnostjo in varnostjo javnega prevoza ter z dostopnostjo kulturnih, športnih in drugih javnih površin in dogodkov. S čim pa niso tako zadovoljni? Več kot sedemdeset odstotkov Ljubljančanov je na primer zelo nezadovoljnih z dostopnostjo zdravstvenih storitev, kar je posebno skrb zbujajoče, če se ve, da je bila v enaki raziskavi samo tri leta prej z zdravstvom nezadovoljna le nekaj več kot polovica meščanov. Zdravstvena oskrba pri tem ni edina socialna, torej »ključna kategorija«, nad katero prebivalci Ljubljane niso navdušeni: komaj osemintrideset odstotkov jih meni, da je v mestu še vedno razmeroma lahko najti delo, samo četrtina pa, da stanovanje v Ljubljani ni nerešljiv problem. »Omenjeni podatki,« pravi avtor, »morda pomagajo razumeti tudi najbolj presenetljivo ugotovitev raziskave«: samo sedeminpetdeset odstotkov vprašanih meščanov Ljubljane ima svoje mesto za prijazno do družin z majhnimi otroki, migrantov in starejših oseb, po čemer je slovenska prestolnica med najslabšimi v Evropi!

Skratka, saj ste razumeli, Ljubljana je vse manj mesto za svoje meščane, vse bolj pa za privilegirano in premožno novo buržoazijo ter vplivneže dvomljivega slovesa, backpackerje, citybreakerje in žurerje iz boljših družin. Ljubljančani tako niso zadovoljni ravno s tistimi kategorijami, po katerih mesto ocenjujejo ljudje, ki v njem živijo – socialno infrastrukturo, zdravstvo, stanovanje, zaposlovanje ali odprtost do starejših oseb in družin z majhnimi otroki – zadovoljni pa so ravno s tistimi kategorijami, s katerimi bi bili zadovoljni tudi turisti, kot so kakovost zraka ali kulturnih, športnih in zabavnih vsebin ter varnega javnega prevoza: o dejstvu, da so Ljubljančani zadovoljni z dostopnostjo in varnostjo javnega prevoza, tako več pove samo dejstvo, da ga po enaki raziskavi uporablja manj kot trideset odstotkov meščanov ali osem odstotkov manj kot tri leta prej. Podatki še vedno niso dramatični in alarmantni, a – bom zaklical in preglasil Lovšina na tribuni – takrat niso bili niti v Splitu. »Ljubljana je bolana,« vidimo se na Kreslinovem rojstnem dnevu čez pet let. Navsezadnje je edino, kar je povsem gotovo in zanesljivo, to, da bo leta 2028 Vlado Kreslin še naprej bog Cankarjevega doma, Zoran Janković pa župan Ljubljane.
S to razliko, da Vladu v nasprotju z Jankovićem tega ne bo treba dokazovati moji ženi.
Ajde, če kopiraš vsaj navedi avtorja (in spotoma preberi še lublana je bulana prvi del). O tem kako ljubljana postaja split/dubrovnik piše že vsaj desetletje.
 

endvatri

Guru
Izključen uporabnik
2. mar 2018
18.547
2.934
113
V Ljubljanskem Cityparku je včeri mal pred drugo uro prišlo do fajta v katerem so bile udeležene štiri osebe.. Vse skup se je začel, ko je v Sparovi menzi ob solatnem baru prišlo do kreganja med "Veky poceni nohtki Dravlje" in "Sanela japonska metoda vrisovanja obrvi Rakova jelša".. Ker naj bi slednja pr' svojmu sihtu uporabljala nekvalitetno barvo, je visokorasla, zagorela ter prsata gazela iz Dravl v enem izmed bazenov v Atlantisu, malo pred tem ostala brez svojih dragocenih obrvi za katere se je trikrat naguzila svojmu frendu "Boki firmirana oblačila", ki je fajt skušal umirit, vendar mu kljub znanju borilnih veščin ni uspel.. Veky oziroma Vesna je mladi gazeli iz Rakove jelše spucala levi krošej v brado in pr' tem zakričala "mamu ti jebem lej kva si nardila dabogda crkla".. Nesrečnica Sanela se je skupaj s pladnjem, v kermu je biu motovilc v kombinaciji s kuhanim jajcem i mozzarelo padla na tla !! Njen bratranc "Alen Proteini.si", ki je po treningu nog in tricepsa, sedeu za mizo ter trpu puranji file s kuhanim rižem, je ob pogledu na sestrično znoru, pristopil k izdelovalki nohtkov in jo s flaško v kermu je bil pripravljen proteinski napitek z okusom banane udaru u glavo.. Na koncu pa je fajt prepreču Sintalov varnostnik "Pero The Power" posebna enota
 

erikson

Guru
25. avg 2007
22.184
6.030
113

Edina je možno rešitev ponudila nadškofija Ljubljana. Predlagali so prostore v Stožicah, za katere pa zaradi oddaljenosti od centra pri VZD menijo, da za dnevni center za brezdomce niso primerni.

Čeprav je najemna pogodba za prostore v Plečnikovem podhodu potekla že konec junija 2023, sta Dnevni center za brezdomce in Zavetišče za brezdomce še vedno odprta. Na društvu so jasni: "Ne moremo dopustiti, da bi brezdomci ponovno pristali na cesti! Potrebe po tem programu so za Ljubljano nujne, saj sta tako dnevni center kot zavetišče ves čas in vsa leta polna. Naša dejavnost je vezana na središče mesta." Brezdomne osebe se od nekdaj zadržujejo v središču prestolnice in tam tudi želijo ostati. "V centru je utrip mesta najbolj živahen. Čutijo se kot del tega vrveža in vsak je na svoj način povezan z njim. Tu je mogoče beračiti, prodati več časopisov in preživljati čas v parkih, podhodih in na trgih. Tako je dejstvo in tako bo ostalo tudi v primeru, če se dnevni center in zavetišče zapreta," menijo na društvu.
 

guardy

Guru
3. avg 2007
8.482
1.049
113
Obišči stran

Edina je možno rešitev ponudila nadškofija Ljubljana. Predlagali so prostore v Stožicah, za katere pa zaradi oddaljenosti od centra pri VZD menijo, da za dnevni center za brezdomce niso primerni.

Čeprav je najemna pogodba za prostore v Plečnikovem podhodu potekla že konec junija 2023, sta Dnevni center za brezdomce in Zavetišče za brezdomce še vedno odprta. Na društvu so jasni: "Ne moremo dopustiti, da bi brezdomci ponovno pristali na cesti! Potrebe po tem programu so za Ljubljano nujne, saj sta tako dnevni center kot zavetišče ves čas in vsa leta polna. Naša dejavnost je vezana na središče mesta." Brezdomne osebe se od nekdaj zadržujejo v središču prestolnice in tam tudi želijo ostati. "V centru je utrip mesta najbolj živahen. Čutijo se kot del tega vrveža in vsak je na svoj način povezan z njim. Tu je mogoče beračiti, prodati več časopisov in preživljati čas v parkih, podhodih in na trgih. Tako je dejstvo in tako bo ostalo tudi v primeru, če se dnevni center in zavetišče zapreta," menijo na društvu.

Z drugimi besedami, ne gremo ven, pa nas spravte če morete...

Sam če bi bil lačen, prezebel in brez strehe nad glavo, se BP prestavim do stožic.