Kje za nevaenost toče?
- Ustvarjalec teme sad
- Začetni datum
Mogoče tole:
meteo.arso.gov.si
meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Verjetnost trenutnega pojavljanja toče
ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje: Državna meteorološka služba - podatki o vremenu in podnebju.
meteo.arso.gov.si
Tukaj kolikor vidim kaže le verjetnost za točo sedaj. In za zadnjih 6 ur.Mogoče tole:
meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Verjetnost trenutnega pojavljanja toče
ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje: Državna meteorološka služba - podatki o vremenu in podnebju.
Ni ravno uporabno
.Ne rabiš... antivax influencerke priporočajo...
Ene toliko, kot bo ena cessna razbila nevihtni oblak.
Vidiš ko neveš. Saj ni ena, če bi vsi to delali bi jih blo nekaj tisoč
No ja - v bistvu ga - srebrov jodid naj bi povzročil hitrejše oblikovanje kapljic / zrn toče in tako hitreje povzročil padavine - ergo “razbil” celico.
Težava je v tem, da je vse še vedno na “naj bi” ozr. kaj več kot 10% uspešnosti se ne da dokazati.
Je pa vsekakor vsaj vredno poskusa …
Težava je v tem, da je vse še vedno na “naj bi” ozr. kaj več kot 10% uspešnosti se ne da dokazati.
Je pa vsekakor vsaj vredno poskusa …
Me je zanjič neka znanka iz preteklosti s katero se nisva videla že 15 let plavšala s tem kisom. Sprva sploh nisem vedel da je ona, ker je bila pod meni neznanim nickom ( spremenjenim profilnim imenom na FB) potem pa samo... wtf, kaj se je s to žensko zgodilo da sedaj bluzi o kisu. Ker takrat se mi je zdela "bolj normalna".
No ja, resne toče v MB in bližnji okolici ni bilo že nekaj let, ob vsako tedenskih (v sezoni toče) v malo bolj daljni okolici, ki jo ne dosegajo letala LCMb, trenutno pa kasiramo čezmejno "zapraševanje" iz Avstrije - slava jim.
Tudi raketiranje oblakov je bilo učinkovito še za manj denarja, če le nebi delali nekvalitetnih raket, ki so pogosto opizdile v povsem napačno smer.
Ampak ja za gospode na "sončni upravi", je to vse čista sreča in nedokazljiva učinkovitost. Če bi iz svojega žepa pokrivali zgolj 10% (kot praviš dokazljiva uspešnost) povzročenih škod, bi povsem drugače trdili!
I
Izbrisan uporabnik #9334
Ja ja, ko je mlad, je še hudič lep
. Zdej ko je stara baba, se mora pa drugače boriti, da bi jo še povohal 
.Misteriji, kvalitetno čtivo. Tam vse piše
. Tudi na prvih straneh, reference 
. So čisto vsi zelo zadovoljni z razlagami itd.
"Zadeva temelji na vnosu reagenta (ponavadi AgJ) na podlagi sovjetske teorije o konkurenci zarodkov toče. Kot rezultat posipanja bi naj morebitna toča izpadla kot dež (dokazano je, da vnos AgJ poveča količino padavin - s tem imajo izkušnje Kitajci).
Trije najboljši poskusi, ki so doslej preverjali uspešnost obrambe pred točo, so bili naslednji: "NHRE" v Ameriki, "Grossversuch IV" v Švici in "NDCMP" v Ameriki.
Rezultat NHRE je bil, prizanesljivo rečeno, neodločen: z 90 % statistično zanesljivostjo je posipanje povzročilo izide nekje med 60 % zmanjšanjem in 5 - kratnim povečanjem velikosti toče. Posebej je bilo ugotovljeno, da je v superceličnih nevihtah tolikšen dotok vlage v področje rasti toče, da le-te praktično ni mogoče zmanjšati, nasprotno pa jo lahko še povečamo.
Poskus Grossversuch IV so skupaj izvedli raziskovalci iz Francije, Italije in Švice na področju v okolici Luzerna v Švici, v letih 1977–82. Preveriti so želeli sovjetsko metodo obrambe pred točo. Uporabili so enake rakete, radarje in metodologijo kot v Sovjetski zvezi. Vsi operaterji so se pred tem izšolali pri sovjetskih specialistih in za to dobili ustrezna potrdila. Sprva je bil poskus načrtovan kot petleten, da bi pridobili dovolj velik vzorec posipanih in neposipanih nevihtnih oblakov. Da bi vzorec povečali, so izvajanje podaljšali za eno leto. Točo pri tleh so merili s točemeri in in radarji. Ali bodo potencialno nevarne oblake posipali ali ne, so določali na slepo vsak dan posebej. V času izvajanja poskusa so s slučajnim izbiranjem zbrali 140 primerov neposipanih in 113 primerov točenosnih oblakov. Glavni rezultat je bil naslednji: posipanje oblakov po sovjetski metodi ni povzročilo statistično značilnega vpliva na kinetično energijo izpadle toče. Dodatne analize različnih količin, na primer števila zrn na kvadratni meter, pa so pokazale, da z 90 % statistično zanesljivostjo posipani oblaki dajejo med 30 % zmanjšanje in 75 % povečanje števila ledenih zrn. Rezultati tega poskusa niso statistično potrdili, da je sovjetska metoda obrambe pred točo na tem predelu Švice tako uspešna kot so trdili v ruskem Kavkazu.
Kombinacija operativne obrambe in poskusa, kar ni bil poskus s slučajnim izbiranjem, North Dakota Cloud Modification Project (NDCMP) je časovno najdaljša tovrstna aktivnost na svetu, ki se ne ukvarja samo s preprečevanjem toče, temveč nasploh z vplivanjem na oblake (npr. mikrofizika oblačnih delcev, vpliv na količino padavin itd.
Glavnina poskusa glede branjenja pred točo je potekala v letih 1976–1988. Aktivnost je tedaj nadzirala posebna državna komisija Severne Dakote. Nad branjenim območjem so izvajali operativno posipanje iz letal, točo na tleh pa ocenjevali na podlagi zavarovalniških škod na poljščinah. Kot primerjava jim je služilo kontrolno, neposipano območje in zavarovalniške škode na njem. Rezultati operative in poskusa so bili v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja objavljeni v reviji Journal of Applied Meteorology (Smith s sod., 1992). Primerjava zgodovine škod po toči na obeh področjih kaže, da se je v obravnavanem razdobju škoda po toči na branjenem območju zmanjšala za 40 %. Ocena pa je nekoliko manj zanesljiva predvsem zaradi posrednega ocenjevanja delovanja obrambe, vsakoletnih sprememb kmetijskih kultur na obeh področjih, sprememb cen kmetijskih pridelkov in še posebej sprememb v tehnologiji in praksi obdelave polj."
Vir Foum Financ 4.6.2022 rx170
Trije najboljši poskusi, ki so doslej preverjali uspešnost obrambe pred točo, so bili naslednji: "NHRE" v Ameriki, "Grossversuch IV" v Švici in "NDCMP" v Ameriki.
Rezultat NHRE je bil, prizanesljivo rečeno, neodločen: z 90 % statistično zanesljivostjo je posipanje povzročilo izide nekje med 60 % zmanjšanjem in 5 - kratnim povečanjem velikosti toče. Posebej je bilo ugotovljeno, da je v superceličnih nevihtah tolikšen dotok vlage v področje rasti toče, da le-te praktično ni mogoče zmanjšati, nasprotno pa jo lahko še povečamo.
Poskus Grossversuch IV so skupaj izvedli raziskovalci iz Francije, Italije in Švice na področju v okolici Luzerna v Švici, v letih 1977–82. Preveriti so želeli sovjetsko metodo obrambe pred točo. Uporabili so enake rakete, radarje in metodologijo kot v Sovjetski zvezi. Vsi operaterji so se pred tem izšolali pri sovjetskih specialistih in za to dobili ustrezna potrdila. Sprva je bil poskus načrtovan kot petleten, da bi pridobili dovolj velik vzorec posipanih in neposipanih nevihtnih oblakov. Da bi vzorec povečali, so izvajanje podaljšali za eno leto. Točo pri tleh so merili s točemeri in in radarji. Ali bodo potencialno nevarne oblake posipali ali ne, so določali na slepo vsak dan posebej. V času izvajanja poskusa so s slučajnim izbiranjem zbrali 140 primerov neposipanih in 113 primerov točenosnih oblakov. Glavni rezultat je bil naslednji: posipanje oblakov po sovjetski metodi ni povzročilo statistično značilnega vpliva na kinetično energijo izpadle toče. Dodatne analize različnih količin, na primer števila zrn na kvadratni meter, pa so pokazale, da z 90 % statistično zanesljivostjo posipani oblaki dajejo med 30 % zmanjšanje in 75 % povečanje števila ledenih zrn. Rezultati tega poskusa niso statistično potrdili, da je sovjetska metoda obrambe pred točo na tem predelu Švice tako uspešna kot so trdili v ruskem Kavkazu.
Kombinacija operativne obrambe in poskusa, kar ni bil poskus s slučajnim izbiranjem, North Dakota Cloud Modification Project (NDCMP) je časovno najdaljša tovrstna aktivnost na svetu, ki se ne ukvarja samo s preprečevanjem toče, temveč nasploh z vplivanjem na oblake (npr. mikrofizika oblačnih delcev, vpliv na količino padavin itd.
Glavnina poskusa glede branjenja pred točo je potekala v letih 1976–1988. Aktivnost je tedaj nadzirala posebna državna komisija Severne Dakote. Nad branjenim območjem so izvajali operativno posipanje iz letal, točo na tleh pa ocenjevali na podlagi zavarovalniških škod na poljščinah. Kot primerjava jim je služilo kontrolno, neposipano območje in zavarovalniške škode na njem. Rezultati operative in poskusa so bili v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja objavljeni v reviji Journal of Applied Meteorology (Smith s sod., 1992). Primerjava zgodovine škod po toči na obeh področjih kaže, da se je v obravnavanem razdobju škoda po toči na branjenem območju zmanjšala za 40 %. Ocena pa je nekoliko manj zanesljiva predvsem zaradi posrednega ocenjevanja delovanja obrambe, vsakoletnih sprememb kmetijskih kultur na obeh področjih, sprememb cen kmetijskih pridelkov in še posebej sprememb v tehnologiji in praksi obdelave polj."
Vir Foum Financ 4.6.2022 rx170
Na tej strani zgoraj desno lahko pogledaš verjetnost toče (trenutno) in padavin (za eno uro vnaprej).
meteo.arso.gov.si
meteo.si weather maps - INCA/SI
Trenutno vreme in zelo kratkoročna avtomatizirana napoved INCA/SI
meteo.arso.gov.si
Podobne teme
