A da bi pa vzel kar porabo trenutnega ogrevalnega sistema? In na podlagi porabe ter obstoječe tehnike izračunal koliko rabiš pokrit z novim sistemom, če želiš enako stanje (temperaturo v objektu, režim ogrevanja,..)? Se ne bi dalo priti dokaj blizu?
Katero toplotno črpalko
- Ustvarjalec teme MrDaco
- Začetni datum
IZRAČUN TOPLOTNIH IZGUB OBJEKTA
(Zip priponka, v njej Excelova tabela)
V tabeli so trije zavihki.
V prvem (Izgube objekta) si boš določil temperaturo (na koncu), ter v tabeli vnesel kvadraturo sten, vrat, oken, ter njihove U vrednosti (ki si jih boš zračunal v drugem zavihku - U vrednost). V tretjem zavihku (Materiali - lastnosti) boš našel podatek Toplotna prevodnost - lambda (W/mK) za materiale, ki jo boš potreboval pri preračunu U.ja posameznih sten v drugem zavihku.
Drugi zavihek:
Za vsako zunanjo steno posebej je potrebno izračunat faktor U (par mojih primerov je že izračunanih).
Primer za ZUNANJA STENA:
Dejansko stanje sestave stene je tako od zunaj na noter:
20 cm grafitni stiropor
30 cm opeka
2 cm notranji omet
Poiščeš materiale v zavihku Materiali - lastnosti in prepišeš številko (32), vpišeš debelino tega sloja v metrih (0,2 m). To narediš za vse sloje, ki jih vsebuje stena. V tem primeru 3 sloji, torej tri vrstice.
Izračuna se vrednost U za to steno (tu se lahko igraš z želeno debelino izolacije, v kolikor si v fazi odločanja za investicijo v fasado).
To narediš za vse zunanje stene, kjer je so uporabljeni različni materiali.
Ko imaš U.je izračunane, greš na prvi zavihek, kjer v tabelo vpišeš kvadraturo sten, ter prepišeš dobljene U.je. Dodati moraš še okna, vrata.
(Fasada=ZUNANJA STENA).
Ko imaš vse popisano, ti bo ven vrglo izgube. Te izgube pa so določene glede na temperaturo, ki jo boš poljubno vpisal na vrhu (prvega zavihka).
To je cca. to. Upam, da koristi.
(Zip priponka, v njej Excelova tabela)
V tabeli so trije zavihki.
V prvem (Izgube objekta) si boš določil temperaturo (na koncu), ter v tabeli vnesel kvadraturo sten, vrat, oken, ter njihove U vrednosti (ki si jih boš zračunal v drugem zavihku - U vrednost). V tretjem zavihku (Materiali - lastnosti) boš našel podatek Toplotna prevodnost - lambda (W/mK) za materiale, ki jo boš potreboval pri preračunu U.ja posameznih sten v drugem zavihku.
Drugi zavihek:
Za vsako zunanjo steno posebej je potrebno izračunat faktor U (par mojih primerov je že izračunanih).
Primer za ZUNANJA STENA:
Dejansko stanje sestave stene je tako od zunaj na noter:
20 cm grafitni stiropor
30 cm opeka
2 cm notranji omet
Poiščeš materiale v zavihku Materiali - lastnosti in prepišeš številko (32), vpišeš debelino tega sloja v metrih (0,2 m). To narediš za vse sloje, ki jih vsebuje stena. V tem primeru 3 sloji, torej tri vrstice.
Izračuna se vrednost U za to steno (tu se lahko igraš z želeno debelino izolacije, v kolikor si v fazi odločanja za investicijo v fasado).
To narediš za vse zunanje stene, kjer je so uporabljeni različni materiali.
Ko imaš U.je izračunane, greš na prvi zavihek, kjer v tabelo vpišeš kvadraturo sten, ter prepišeš dobljene U.je. Dodati moraš še okna, vrata.
(Fasada=ZUNANJA STENA).
Ko imaš vse popisano, ti bo ven vrglo izgube. Te izgube pa so določene glede na temperaturo, ki jo boš poljubno vpisal na vrhu (prvega zavihka).
To je cca. to. Upam, da koristi.
Nazadnje urejeno:
Pri starejših objektih z malo ali nič izolacije, po možnosti radiatorji: Problem je običajno v tem, ker npr peč na olje, se vklaplja po potrebi (izkoristka seveda ne veš) in ni merodajen podatek, verjetno sistem dela na višjih temperaturah. Če greš na TČ bo TČ delala 24 h/dnevno, temperature v sistemu bojo minimalne... imaš toliko spremenljivk, da se ljudje predvsem prestrašijo da bo potem namesto 35 kW oljne peči, dovolj 11 kW toplotna...in preventivno vazmejo močnejšo (dražjo, bolj potratno) da bo ja za ziher (sam sem en takih).
Zato je (že kot zanimivost) dobro narediti izračun izgub ..se malo poigrati s temperaturami, pomnožiš s 24 h in imaš oris koliko izgubljaš dnevno. Zraven pokneš neko TČ in gledaš kje bi se ujeli poraba VS vnos (upoštevaje še sanitarno vodo seveda!).
Zagotovo 6KW žene takšno hišo, tega nihče ne oporeka da je ne "zmore" gnati. Vprašanje je samo koliko ta pumpa leti in v povprečju s kakšno brzino letijo ventilatorji in koliko to koga moti. Jaz vseeno trdim da je za 200m2 hišo s podobno specifikajo tvojega kolega 6KW malo podhranjeno. Ne trdim nič drugega. Sicer pa je kolega ves čas trdil da nekaj ni ok pri njem, da pumpa ni pravilno priklopljena in bla bla bla. Seveda je imel servis tam ker je toliko težil in so mu po ovinkih dali vedeti da je vse ok in da je pač investitor želel takšno črpalko.
Ali nam lahko zaupaš kakšno tč si kupil, koliko m greješ, kakšna je poraba? Kolega bi rad menjal sistem drugo leto, neizolirana dvostanovanjska hiša cca 180m z izolacijo na podstrehi 25cm volne. Ogreva se trenutno na staro oljno peč poraba 3k+ -
hiša stara 50let, brez fasadne izolacije, streha izolirana, okna zamenjana.
K+P+1 ; dvostanovanjska; eno stanovanje 22-23 stopinj, eno 21 stopinj (noč in dan ista temperatura).
TČ NIBE 12kw
komplet poraba elektrike (elektrika, sanitarna voda, ogrevanje) jul 21-jul 22 je bla cca 13000 kWh
visek_izobrazbe
Guru
kje ima hišo? STV greje z oljem? jaz bi na njegovem mestu gledal za kakim panasonicom t cap 16kW gretje do -28 brez rabe grelcev...hiša + topla voda za tuširanje
Hišo ima v Kranju. Pravi da ima namen izolirat strop v kleti 5cm, okna so dvoslojna stara dobrih 10let. SV greje z bojlerji. Peč pa stara kombinirka Lokaterm pomoje. Pravi da mu bo zimo uspelo pregurat z oljem, ki ga še ima na zalogi, spomladi pa akcija. Ogreva na radiatorje ampak so kar veliki tako da to ostane. Bojlerjev pa bi se rad znebil, tako da ogrevanje + SV z TČ. Zdaj pošilja povpraševanja okoli in upa da mu uspe do jeseni nekaj zrihtat.
visek_izobrazbe
Guru
pametno...drugo leto na začne, predvsem naj kontaktira ekosklad zaradi subvencije (zamenjava ogrevalnega sistema). Gledat 16 kW TČ katere grejejo do -25, morda panasonic t cap ki greje še piko nižje. Elektriko ima primerno (3 fazni priklop itd)?
povprašaj še uporabnika header on jo je menjaval letos. Malo ga povprašaj o porabi, kako tak projket zgleda itd....ma podobno situacijo kot jo ti opisuješ. Mrbit zveš kaj uporabnega iz prve roke
lp N
Tako problematiko je rešil forumaš igi (ki je včasih montiral klime in se spozna na te zadeve). Poišči njegove poste in tudi lekcijo, da je dal precej brez potrebe VT toplotno črpalko...
Majstri, eno vprašanje oz. sklop vprašanj. Od letos montirano TČ zrak/voda (Zubadan) 12 kW. Nastavljeno imamo krivuljo, in sicer na -1 (torej da greje eno enoto kao manj od prednastavljenega modula). Po občutku (nisem še štel) se TČ precejkrat vklopi in izklopi; slednje ne velja ponoči, ko je bolj mrzlo, takrat dela bolj konstantno, čeprav se tudi ugasne vmes. Za bivanje ne potrebujemo vseh prostorov, zato "kurimo" dva hodnika, kuhinjo, kopalnico in eno dnevno sobo, ostalega pa ne (recimo 4 sobe bolj ne kot ja oziroma redko - 1x tedensko recimo).
Na forumu sem zasledil:
- da naj bi se s tem vklaplanjem in izklaplanjem porabilo celo precej več elektrike kot pa če dela konstantno (v samomerjenja se ravno ne bi spuščal, ker pač januar ne bo enak kot december itd in sploh ne bom vedel, če prav opazujem)
- da rabi TČ nek zadosten pretok oziroma mora biti vsaj nekaj radiatorjev odptih, da se zadeva vzpostavi in konstantno deluje (ali je to pri nas premalo ali dovolj, ne vem).
Sedaj pa k vprašanju, če mi kdo zna povedat iz lastnih izkušenj oziroma svetovat: Ali naj zaradi še bolj konstantnega delovanja in manjše porabe energije odprem radiatorje še v tistih drugih sobah in kurim v prazno; torej ali bi v takem primeru kljub trošenju v prazno še vedno porabil manj elektrike zaradi bolj optimalnega delovanja TČ?
hvala in lp
Na forumu sem zasledil:
- da naj bi se s tem vklaplanjem in izklaplanjem porabilo celo precej več elektrike kot pa če dela konstantno (v samomerjenja se ravno ne bi spuščal, ker pač januar ne bo enak kot december itd in sploh ne bom vedel, če prav opazujem)
- da rabi TČ nek zadosten pretok oziroma mora biti vsaj nekaj radiatorjev odptih, da se zadeva vzpostavi in konstantno deluje (ali je to pri nas premalo ali dovolj, ne vem).
Sedaj pa k vprašanju, če mi kdo zna povedat iz lastnih izkušenj oziroma svetovat: Ali naj zaradi še bolj konstantnega delovanja in manjše porabe energije odprem radiatorje še v tistih drugih sobah in kurim v prazno; torej ali bi v takem primeru kljub trošenju v prazno še vedno porabil manj elektrike zaradi bolj optimalnega delovanja TČ?
hvala in lp
Nisi napisal, koliko, ce sploh kaj izolacije imas na bajti.
Verjetno pa se zapiranje radiatorjev sploh ne izplaca, ce s tem prisparas nekaj desetakov letno. S tem imas v tistih prostorih tudi vec potencialne vlage na mrzlih stenah in s tem moznost za plesen.
Verjetno pa se zapiranje radiatorjev sploh ne izplaca, ce s tem prisparas nekaj desetakov letno. S tem imas v tistih prostorih tudi vec potencialne vlage na mrzlih stenah in s tem moznost za plesen.
Izolacije je 13,5 cm grafit stiroporja, kar je 18 cm navadnega. Zadnja plata proti neogrevanemu podstrešju je 26 cm volne. Izolirani so tudi balkoni in špalete. Teh podatkov prej nisem navajal, ker sem izhajal med dvema scenarijema, med katerima še lahko izbiram, ostale predpostavke so fiksne (pa nisem vedel koliko je pomembno).
Okna so edino lesena le dvoslojna, bomo kasneje menjali stekla za širše distančnike. To je malo slabše edino pri celi stvari.
Okna so edino lesena le dvoslojna, bomo kasneje menjali stekla za širše distančnike. To je malo slabše edino pri celi stvari.
O kakšni kvadraturi pa je govora? Ker glede na izolacijo se mi 12kW toplotna zdi kar overkill za neko "povprečno" SLO bajto.
Ok. Zapiranje radiatorjev ekonomsko ni smiselno.
Glede troslojnih oken pa povem nekaj, cesar arhitekt mojega bloka ocitno ni vedel: troslojno okno prepusca manj svetlobe kot dvoslojno.
Gotovo za to obstaja kak minimalni standard, in vrednosti koliko svetlobe pobere boljse okno, in ce to drzi bi bilo to dobro preracunati. Da ne bo slabe volje po prenovi.
Pri adaptaciji ta del ne pride v poštev, pač menjaš ker so toplotne izgube bolj pomembne kot pa svetloba - pozimi je itak malo svetlobe in rabiš luč.
visek_izobrazbe
Guru
ja pri novejših gradnjah drži, ker so okna bolj line..jaz recimo prebivam v stanovanju tam 60,70 leta gradnje, obnovljeno, okna (velikost) temu primerna. So bila pa prej dvojna okna, prešaltali na enojna troslojna, razlike v svetlobi ni, v vsem drugem pa je in sicer v plus