Kot so že nekateri ugotovili pred mano, je v prvi vrsti odvisno od vrste riža.
In noben riž ne sme bit pocast
Lahko je pa suh, tako da stoji vsako zrno posebej (za priloge), kremast (npr. za rižote) ali pa sprijet (kot priloga za kitajske jedi oz. suši).
Za suh riž, vsako zrno posebej je najbolj primeren dolgozrnat riž parboiled ali pa basmati, tu je treba bit res pazljiv, ker basmati se v trenutku razkuha. V bistvu ga lahko kuhaš ali tako, da popije vso vodo (razmerje 2:1) ali pa tako da ga pustiš vreti v večji količini vode in potem odcediš. V nobenem primeru ga ne mešaš, ker če mešaš se začne izločat škrob in zadeva rata kremasta oz. pocasta. Fajn je, da se riž pred kuhanjem splakne, sploh basmati.
Za kremaste rižote se pri nas največ uporablja arborio, ker je cenovno in tudi na splošno najbolj dostopen, dražji sorti (in boljši) sta vialone nano ali pa carnaroli. Riž za rižoto se prvo popraži na maslu ali olju, čisto do suhega, tako da zrnca že skoraj skačejo okoli, nato pa postopoma zaliva, prvo po navadi z vinom, nato pa z vrelo juho oz. osnovo. Zajemalko po zajemalko, vmes ves čas mešaš, ko je suho, dodaš novo. Tak riž mora biti v sredini al dente, njegova struktura pa kremasta.
Zdaj za sprijet riž se pa uporablja tak srednje zrnat riž, npr. san andrea. Tega se pripravi tako, da se riž opere, nato ga daš v lonec, priliješ toliko vode, da sega 2 cm nad riž (po želji malce soliš, ni pa nujno), pokriješ in ga kuhaš na majhnem ognju. Vmes ne odpiraš, tudi če ti kipi čez. Riž skuhaš do konca, ne sme biti al dente, ampak ne sme biti pa tudi razkuhan. Po navadi se ga mal prime na dno, sploh če si bolj neučakane sorte in kuhaš na previsoki temperaturi. Dobiš odličen riž za suši ali pa za prilogo h kitajskim jedem.