Naredi loceno cim vec. Ce naredis skupno pa obvezno kalorimetre oziroma odstevalne stevce. Ceprav ie bolje loceno in ima vsak svoj servis peci
Citat:
Uporabnik KarEn pravi:
(demontaža bi bila dražja kot bi dobil zanje na Bolhi),
Citat:
Uporabnik vincent pravi:
To je peč v katero boš moral vsake dve uri nekaj vrečt noter (imam doma, lahk prideš pogledat)... razen prve 3 ure ko zakuriš na odgorevanje.
In glede na to da te ni doma, kuriš tudi za dedka in babico (ki verjetno ne bosta hodila nalagat..vsaj ne na dolgi rok) nimaš s takim kotlom kaj počenjat.
Torej glej za uplinjevalnimi kotli.
Kot so že rekli..na neizolirani hiši je 1.000 litrov striktno premalo - sploh še, če želiš imeti celodnevno neodvisnost od nalaganja (ok...kvadrature ne vem, ko tole pišem...pa vseeno 1.5 m3 in dalje).
Pobral sem tule, mogoce se kaj zves.Citat:
KURILNE NAPRAVE ZA CENTRALNO OGREVANJE
Vsaka kurilna naprava, ki izkori��a les za pridobivanje potrebne toplote za ogrevanje, je v osnovi sestavljena iz naslednjih delov:
� zalogovnika za gorivo, kamor vlagamo les za kurjenje,
� zgorevalne komore, kjer zgorevajo plini nastali pri termi�nem
razpadu lesa,
� izmenjevalnika toplote, v katerem odvzemamo toploto dimnim
plinom in jo prena�amo na ogrevalni medij.
KOTLI NA KOSOVNI LES - POLENA
Za kurjenje v teh kotlih centralnega ogrevanja uporabljamo polena razli�nih velikosti in pogojno tudi zelo grobe lesne sekance. Pogoj za dobro delovanje kotla je, da vedno uporabljamo suh in zdrav les. Poznamo dva osnovna tipa kotlov:
Kotli s pregorevanjem so starej�i tipi kotlov. Kuri��e napolnimo s poleni in pri dovajanju primarnega zraka ogenj zajame celotno koli�ino drv. Plini, ki se spro��ajo ob tlenju, v teh kotlih praviloma slabo zgorijo.� Dobro delovanje je ponavadi zagotovljeno samo nekajkrat v ogrevalni sezoni, ko je odjem toplote konstanten in odgovarja polni mo�i kotla. Zato jih vgrajujemo skupaj z vmesnimi hranilniki toplote (bojlerji). Slaba stran teh kotlov je slaba mo�nost pravilnega doziranja goriva. �e regulator vleka zapre dovod zraka, zaradi zmanj�anega odjema toplote, pride do nepopolnega zgorevanja, s tem do slab�ega izkoristka in ve�jega onesna�evanja okolja.
Kotli s spodnjim odgorevanjem so sestavljeni iz zalogovnika,� kuri��a in izmenjevalnika toplote. Kuri��e se nahaja v spodnjem delu kotla. Obmo�je zgorevanja zajema samo spodnji del zalogovnika. Tako je mogo�e dozirati gorivo in stopnjo odgorevanja. Pri bolj�ih izvedbah je podro�je gorenja s tlenjem obzidano s �amotom. Tako je zagotovljena vi�ja temperatura in s tem bolj�e zgorevanje plinov, nastalih pri tlenju lesnega oglja. V to obmo�je kotla moramo dovajati del sekundarnega zraka, saj bi brez tega del nezgorelih in z energijo bogatih plinov u�el v dimnik.
Kotli z nadtla�nim ventilatorjem
Kot pove ime, proces gorenja uravnava dodaten ventilator. Polena, obi�ajno dol�ine do 50 cm, nalo�imo v zgornji del kotla. Les le�i na �erjavici, kjer nastopi termi�na faza� gorenja. S pomo�jo ventilatorja ustvarimo nadtlak v zalogovniku, plini skozi odprtino v kuri��u - gorilnik - preidejo v spodnjo vro�o zgorevalno komoro. Z dovajanjem sekundarnega zraka dose�emo popolno zgorevanje plinov pri visokih temperaturah.� Pri kakovostnem zgorevanju dobimo svetel plamen in minimalni ostanek pepela. Ventilator uravnava kotlovski termostat. Sposobnost prilagajanja toplotne obremenitve kotla dejanskim potrebam, dol�ina gorenja in udobnost pri poslu�evanju so prednosti teh kotlov. Kljub temu pa je v primeru, ko obremenitev kotla mo�no niha (med 20 in 100%), zelo te�ko izbrati pravilno velikost za vse situacije in izklju�no s kotlovsko regulacijo zagotoviti dober izkoristek in okolju prijazno obratovanje. Tudi tu je mogo�e z vgradnjo vmesnega hranilnika toplote izbolj�ati pogoje obratovanja.
Kotli s sesalnim ventilatorjem
Ventilator je vgrajen v kanal za odvod dimnih plinov pred vstopom v dimnik. Z ustvarjanjem podtlaka v kuri��u vle�e pline, nastale pri termi�nem razpadu lesa, skozi plast �erjavice, kjer v spodnji zgorevalni komori zgorijo. V teh kotlih lahko brez ve�ji problemov kurimo tudi z ostanki lesa in ve�jimi sekanci.
Citat:
Uporabnik Dik pravi:
Da ne odpiram nove teme bi še jaz prislonil pisker. Fotru je spustila 30+ let stara ferotermka ( k sreči na koncu sezone ), zdaj išče zamenjavo. Pravi da bo zamenjal z drugo pečjo na olje. Ogreva cc150m2 v slabo izolirani bajti. Poraba se je gibala okoli 2500l na sezono.
SV ogreva s toplotno črpalko. Druge peči kot oljne ne pridejo v poštev, ker je že v letih in ni zmožen hebanja s peleti ali drvmi. Za toplotno pravi da niti slučajno ne da toliko zanjo za teh par petkov, ki mu jih je ostalo
Vprašanje: katero peč z gorilcem? Kakšna moč peči? Stara kombinirana feroterm peč je 35kw kar je po mojem mnenju občutno preveč. Toplotna črpalka ima možnost priklopa peči za ogrevanje pri prenizkih temp. V radiatorje skozi celo sezono ne spušča več kot 60c, termostat na peči na minimumu.
Citat:
Uporabnik Hanzi pravi:Cena olja je sla na pol od casov ko so vsi sli na pelete in jih sedaj propagirajo.