Pozdravljeni, upam da ni nič narobe če se malo obnovi stara tema?
Pred kratkim sem se soočil z podobno težavo kot jo je pred menoj opisal Evrokrat. Neko dekle mi je postalo zelo všeč, tako da so mi sčasoma pričele po glavi rojiti misli le še o njej... Ker seveda nisem vedel ali ima kakšnega resnega tipa ali ne, sem dolgo okleval in zbiral pogum predenj sem jo povabil na pijačo (nikoli ni bil pravi trenutek). Ko to končno storim, ji tako, bolj okorno in nezbrano, vendar naravnost povem, da mi je seveda všeč (priznam, to res nisem napravil ravno mojstrsko).
Ona pa odvrne da že nekaj časa okreva po razpadli zvezi, ter da do mene ne čuti nič takega kar jaz do nje,..., in da se ji zdi prav, da sem ji to povedal. Nato pa sva se tri četrt ure pogovarjala o nečem popolnoma tretjem.
Ker mi je zares simpatična, pa ne samo vizuelno, ampak predvsem po načinu obnašanja in karakterno, je ne morem - nisem sposoben - pozabiti, kar od danes na jutri. Ampak, mi pravzaprav preostane sploh še kaj drugega?