Kaj narediti , posledice in pojasnitev izvida.
- Ustvarjalec teme sygicz
- Začetni datum
- Status
Ti si tako en moj kolega. Verjel je komaj po 20-em (dvajsetem) testiranju.
Zaležal si si roko med spanjem, tudi meni se to zgodi, ampak pride k sebi, ko razmigaš. Stisni si žilo na notranji strani komolca v pregibu za nekaj časa in boš videl, da bo enako. Ko spiš, pač ne veš kako se obrneš. Tebi se to zdi nekaj strašnega, v resnici pa nič ni. Pa vem da ne verjameš, pač povem (in vsi ostali tudi) kako je v resnici s tvojo roko.
Zaležal si si roko med spanjem, tudi meni se to zgodi, ampak pride k sebi, ko razmigaš. Stisni si žilo na notranji strani komolca v pregibu za nekaj časa in boš videl, da bo enako. Ko spiš, pač ne veš kako se obrneš. Tebi se to zdi nekaj strašnega, v resnici pa nič ni. Pa vem da ne verjameš, pač povem (in vsi ostali tudi) kako je v resnici s tvojo roko.
Ce bos kdaj na WCju sral....in ti bo zaspala noga....ne se ustrasit....to je cist isto kot pri roki...pac usedu se bos na del stegna kjer mas zilo in bo noga neprekrvavljena....cutil bos mravljince.
Se dogaja vsem nam....kot tebi...sam brez panike
Se dogaja vsem nam....kot tebi...sam brez panike
No, tudi jaz ti moram povedati, da sem že 2 x zaspal pred TV-jem in sem imel noge zataknjene nekam vmes mizo (zgornjo in spodnjo ploščo) in mi je ena noga tako zaspala, da ko sem vstal, sem padel po tleh, ker me ni držala. Ker pa sem se ravno prebudil iz spanca, sem zagnal manjšo paniko prvo minuto, saj cele noge dobesedno nisem čutil. Ko sem prišel po 1 minuti k sebi in se zbrihtal, sem pogruntal, da mi je samo noga zaspala in jo fajn stegnil. Po 10 minutah sem že opet dremal pred TV-jem.
Da ti ne rečem, kolikokrat mi je roka zaspala med spanjem...sploh ne štejem več. In ja, tudi ko sem šel srat, mi je noga zaspala, saj sem bil preko telefona na Alterju...to pa se seveda zavleče
Da ti ne rečem, kolikokrat mi je roka zaspala med spanjem...sploh ne štejem več. In ja, tudi ko sem šel srat, mi je noga zaspala, saj sem bil preko telefona na Alterju...to pa se seveda zavleče
Hvala Cash za dobre želje . Dva tedna nazaj je bil opravljen ekg ki pa je bil brezhiben pravtako kri in pritisk. PA še podal sem mu verjetno nepravilne informacije roko sem sicer čutil in sem jo lahko tudi normalno premikal pravtako je mravlinčenje prenehalo ko sem roko stresel že po 10-15 sek res pa ,da je bila prisotna omotica in slabša zavest verjetno zaradi psihe. Zraven je bila prisotna še (hipoho ) in sem podal napačne informacije v ko sem bil v šoku. Sedaj mi je spisal ,da je šlo za pretočno motnjo zaradi protoska na glavne žile kar mi google javi kot tia ali k.p. ob uri ko se je to dogodilo nisem dobil ključev avtomobila mi jih ni dala mobitel pa je bil pravtako brez polnilca sem ga izgubil tako ,da je bil neuporaben in ker so zaradi očeta zablokirali številko 031,041 ,040 tudi prijatelja nisem mogel poklicati. Žal mi je da se mi to dogaja in to močno obžalujem ampak pisha je psiha in nimam kaj. Sedaj nevem kako naprej naj nadaljujem z kariero ali ?
Imel sem obdobje (trajalo kako leto dni), ko mi je vsakih nekaj dni preko noči zaspala roka če sem večino noči preležal na hrbtu, zjutraj roke nisem čutil, ko sem se obrnil mi je začela mravljinčiti in čez nekaj minut je bilo dobro. Menjal sem ležišče, problem rešen.
Dejansko si lahko v nekem položaju poslabšaš dotok krvi. V mojem primeru je bilo tako, da je bila roka tudi zelo hladna. Torej ni šlo za lažne občutke.
Ne zganjaj panike. Kot rečeno, menjaj ležišče.
EDIT: šele zdaj prebral temo do konca in videl, da si med bolj "zaskrbljenimi" glede lastnega zdravja. Ne paničari... vse bo ok
Že to da greš iskat vzroke bolezni v več forumih je povezano z tvojim psihičnim stanjem.
https://slo-tech.com/forum/t640004
ANKSIOZNE MOTNJE
Anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni, pri katerih je glavni znak anksioznost, stanje živčne napetosti. Običajno se ljudje z anksioznostjo, strahom ali tesnobo odzovemo na dejansko nevarnost, kar je popolnoma normalna reakcija. Anksioznost naše telo pripravi na boj ali beg, poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvavitev mišic. Včasih pa ta varovalni mehanizem ne deluje pravilno in povzroči anksioznost tudi, kadar človek ni v dejanski nevarnosti. Anksiozen odziv lahko pri osebi z motnjo sproži nenevarna situacija ali bitje. Reakcija je navadno pretirana ali pa traja predolgo. Telo osebe z motnjo je pripravljeno na beg ali boj s sovražnikom, pravi sovražnik pa se v resnici skriva v njem samem ter ga ovira v vsakdanjem življenju.
Kako pogoste so anksiozne motnje?
Anksiozne motnje so najpogostejše psihične motnje. Zaradi njih trpi več kot 10 % ljudi po vsem svetu. Anksiozne motnje se pojavljajo pri ljudeh vseh starosti, tako pri otrocih, kot tudi pri starejših. Prizadenejo oba spola, pogostejše so pri ženskah.
Katere vrste anksioznih motenj poznamo?
Anksiozne motnje se med seboj razlikujejo po trajanju in izraženosti anksioznosti ter vzroku, ki sproži motnjo. Najpogostejše med njimi so: generalizirana anksioznost, panična motnja, socialna fobija ter obsesivno-kompulzivna motnja.
Generalizirana anksioznost je motnja, pri kateri je prisotna stalna tesnobnost, zaskrbljenost in napetost. Človek z motnjo je vedno v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljen zaradi zdravja, družine ali službe. Pogosto tudi njemu samemu vzrok njegove napetosti ni znan. Svojih skrbi se ne more znebiti, čeprav se lahko zaveda njihove nesmiselnosti. Niti ponoči se ne more sprostiti, zato ima težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave, kot so: glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje.
Panična motnja je motnja, pri kateri pacient občuti anksioznost v napadih. Ti se pojavljajo nenadoma, brez opozorila. Sprožijo jih lahko različne situacije. Za panične napade je značilen zelo izrazit strah. Človek ima pogosto občutek, da je na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti oseba z motnjo velikokrat občuti bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. Čeprav panični napadi trajajo le nekaj minut, se ponavljajo, pacient pa je tudi med njimi prestrašen v pričakovanju naslednjih napadov panike. Zato se izogiba nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, skratka vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo, ali kjer bi se počutil nemočnega.
Socialna fobija je pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebej ko je pacient v središču pozornosti. Določena stopnja treme je ob izpostavljenosti seveda povsem normalna, vendar večine ljudi ta strah ne onemogoča in lahko normalno opravljajo svoje naloge. Socialna fobija pa pacienta bistveno ovira. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem, lahko se stopnjuje tudi do strahu pred prehranjevanjem v lokalu ali pisanjem v prisotnosti drugih ljudi, kot npr. pri podpisovanju čeka. Nepomembne napake v takih situacijah se pacientu zdijo katastrofalne, počuti se nesposobnega obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogiba in se izolira od drugih ljudi. Na delovnem mestu, ki zahteva stike z ljudmi, je neuspešen.
Specifične fobije spremlja močan strah pred določenim objektom ali situacijo. Več kot 10 % ljudi se pretirano boji kač, miši, neviht ali letenja. Čeprav se oseba s fobijo zaveda, da je strah nesmiseln, se ga ne more znebiti. Kljub prisotnosti strahu se večina ljudi s specifičnimi fobijami uspe izogniti situacijam, ki povzročajo fobijo, tako da jim motnja ne povzroča bistvenih težav v življenju.
Obsesivno-kompulzivne motnja je motnja, za katero so značilne obsesije, vztrajne in ponavljajoče se misli, impulzi ali predstave (npr. strah pred okužbo), ki pridejo iz človeka samega, vendar jih ta nima pod kontrolo. Ker se misli vedno znova vračajo, se pri človeku z motnjo razvije izrazita tesnoba. Za motnjo so značilne tudi kompulzije, ponavljajoča se dejanja ali rituali, ki jih oseba izvaja, da bi si tako olajšala tesnobo, ki jo povzročajo obsesije. Ponavljajoča kompulzivna dejanja mora človek z motnjo izvajati natančno po zamišljenem redu, sicer se tesnoba v njem še poveča.
Zakaj je zdravljenje pomembno?
Nezdravljene anksiozne motnje povzročajo hud emocionalni stres, človeka zelo izčrpajo in povzročijo veliko trpljenje pacientu in njegovim bližnjim, zato je prav, da znake bolezni čim prej prepoznamo in bolezen ustrezno zdravimo.
Kako živeti z anksiozno motnjo?
Pogosto človek z motnjo trpi več let, ne da bi o svojih težavah spregovoril s komerkoli. Zdravljenje mu pomaga spremeniti način razmišljanja in zmanjšati intenzivnost anksioznosti. Na ta način ponovno postane sposoben običajnega življenja, sodelovanja v dejavnostih in razvijanja odnosov.
Vzroki anksioznih motenj
Natančnega vzroka za nastanek anksioznih motenj ne poznamo. Raziskave kažejo, da naj bi bile motnje povezane s kemičnim neravnovesjem v možganih, natančneje neravnovesjem serotonina. Na razvoj bolezenske anksioznosti pomembno vpliva tudi dedna nagnjenost.
Kako prepoznamo anksiozno motnjo?
Znaki anksioznosti so številni. Najpogosteje se pacient srečuje s psihično napetostjo, razdražljivostjo in moteno koncentracijo. Pogosti so telesni znaki: razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost in števili drugi. Ti znaki lahko posnemajo različne telesne bolezni, zaradi česar je pacient še dodatno prestrašen. Bolečina v prsih pogosto spominja na bolezen srca, nemir in tresenje na bolezen ščitnice.
Kako zdravimo anksiozne motnje?
Za zdravljenje anksioznih motenj uporabljamo različna zdravila, pogosto v kombinaciji s psihoterapijo, lahko pa motnje zdravimo le s psihoterapijo. Izbira načina zdravljenja je odvisna od vrste anksiozne motnje.
Učinkovita metoda zdravljenja je psihoterapija s postopnim soočanjem s situacijami, ki se jim je dotlej izogibal. Soočanje poteka ob spremstvu psihoterapevta, lahko tudi ob podpori zdravil. Pacientu pomaga tudi podrobna razlaga dogajanja v telesu pri anksioznosti. Kratkotrajno zdravljenje pri bolj izraženih motnjah navadno ne zadošča.
Za zdravljenje anksioznih motenj uporabljamo predvsem dve skupini zdravil – anksiolitike in antidepresive. Antidepresive sicer uporabljamo predvsem za zdravljenje depresije, a so učinkoviti tudi pri številnih anksioznih motnjah. Anksiolitiki delujejo zelo hitro in so zato predvsem pomembni v začetku zdravljenja, ko je potrebno hitro lajšanje težav. Antidepresivi so zaradi počasnejšega učinka najbolj pomembni v nadaljevanju zdravljenja.
https://slo-tech.com/forum/t640004
ANKSIOZNE MOTNJE
Anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni, pri katerih je glavni znak anksioznost, stanje živčne napetosti. Običajno se ljudje z anksioznostjo, strahom ali tesnobo odzovemo na dejansko nevarnost, kar je popolnoma normalna reakcija. Anksioznost naše telo pripravi na boj ali beg, poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvavitev mišic. Včasih pa ta varovalni mehanizem ne deluje pravilno in povzroči anksioznost tudi, kadar človek ni v dejanski nevarnosti. Anksiozen odziv lahko pri osebi z motnjo sproži nenevarna situacija ali bitje. Reakcija je navadno pretirana ali pa traja predolgo. Telo osebe z motnjo je pripravljeno na beg ali boj s sovražnikom, pravi sovražnik pa se v resnici skriva v njem samem ter ga ovira v vsakdanjem življenju.
Kako pogoste so anksiozne motnje?
Anksiozne motnje so najpogostejše psihične motnje. Zaradi njih trpi več kot 10 % ljudi po vsem svetu. Anksiozne motnje se pojavljajo pri ljudeh vseh starosti, tako pri otrocih, kot tudi pri starejših. Prizadenejo oba spola, pogostejše so pri ženskah.
Katere vrste anksioznih motenj poznamo?
Anksiozne motnje se med seboj razlikujejo po trajanju in izraženosti anksioznosti ter vzroku, ki sproži motnjo. Najpogostejše med njimi so: generalizirana anksioznost, panična motnja, socialna fobija ter obsesivno-kompulzivna motnja.
Generalizirana anksioznost je motnja, pri kateri je prisotna stalna tesnobnost, zaskrbljenost in napetost. Človek z motnjo je vedno v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljen zaradi zdravja, družine ali službe. Pogosto tudi njemu samemu vzrok njegove napetosti ni znan. Svojih skrbi se ne more znebiti, čeprav se lahko zaveda njihove nesmiselnosti. Niti ponoči se ne more sprostiti, zato ima težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave, kot so: glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje.
Panična motnja je motnja, pri kateri pacient občuti anksioznost v napadih. Ti se pojavljajo nenadoma, brez opozorila. Sprožijo jih lahko različne situacije. Za panične napade je značilen zelo izrazit strah. Človek ima pogosto občutek, da je na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti oseba z motnjo velikokrat občuti bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. Čeprav panični napadi trajajo le nekaj minut, se ponavljajo, pacient pa je tudi med njimi prestrašen v pričakovanju naslednjih napadov panike. Zato se izogiba nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, skratka vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo, ali kjer bi se počutil nemočnega.
Socialna fobija je pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebej ko je pacient v središču pozornosti. Določena stopnja treme je ob izpostavljenosti seveda povsem normalna, vendar večine ljudi ta strah ne onemogoča in lahko normalno opravljajo svoje naloge. Socialna fobija pa pacienta bistveno ovira. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem, lahko se stopnjuje tudi do strahu pred prehranjevanjem v lokalu ali pisanjem v prisotnosti drugih ljudi, kot npr. pri podpisovanju čeka. Nepomembne napake v takih situacijah se pacientu zdijo katastrofalne, počuti se nesposobnega obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogiba in se izolira od drugih ljudi. Na delovnem mestu, ki zahteva stike z ljudmi, je neuspešen.
Specifične fobije spremlja močan strah pred določenim objektom ali situacijo. Več kot 10 % ljudi se pretirano boji kač, miši, neviht ali letenja. Čeprav se oseba s fobijo zaveda, da je strah nesmiseln, se ga ne more znebiti. Kljub prisotnosti strahu se večina ljudi s specifičnimi fobijami uspe izogniti situacijam, ki povzročajo fobijo, tako da jim motnja ne povzroča bistvenih težav v življenju.
Obsesivno-kompulzivne motnja je motnja, za katero so značilne obsesije, vztrajne in ponavljajoče se misli, impulzi ali predstave (npr. strah pred okužbo), ki pridejo iz človeka samega, vendar jih ta nima pod kontrolo. Ker se misli vedno znova vračajo, se pri človeku z motnjo razvije izrazita tesnoba. Za motnjo so značilne tudi kompulzije, ponavljajoča se dejanja ali rituali, ki jih oseba izvaja, da bi si tako olajšala tesnobo, ki jo povzročajo obsesije. Ponavljajoča kompulzivna dejanja mora človek z motnjo izvajati natančno po zamišljenem redu, sicer se tesnoba v njem še poveča.
Zakaj je zdravljenje pomembno?
Nezdravljene anksiozne motnje povzročajo hud emocionalni stres, človeka zelo izčrpajo in povzročijo veliko trpljenje pacientu in njegovim bližnjim, zato je prav, da znake bolezni čim prej prepoznamo in bolezen ustrezno zdravimo.
Kako živeti z anksiozno motnjo?
Pogosto človek z motnjo trpi več let, ne da bi o svojih težavah spregovoril s komerkoli. Zdravljenje mu pomaga spremeniti način razmišljanja in zmanjšati intenzivnost anksioznosti. Na ta način ponovno postane sposoben običajnega življenja, sodelovanja v dejavnostih in razvijanja odnosov.
Vzroki anksioznih motenj
Natančnega vzroka za nastanek anksioznih motenj ne poznamo. Raziskave kažejo, da naj bi bile motnje povezane s kemičnim neravnovesjem v možganih, natančneje neravnovesjem serotonina. Na razvoj bolezenske anksioznosti pomembno vpliva tudi dedna nagnjenost.
Kako prepoznamo anksiozno motnjo?
Znaki anksioznosti so številni. Najpogosteje se pacient srečuje s psihično napetostjo, razdražljivostjo in moteno koncentracijo. Pogosti so telesni znaki: razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost in števili drugi. Ti znaki lahko posnemajo različne telesne bolezni, zaradi česar je pacient še dodatno prestrašen. Bolečina v prsih pogosto spominja na bolezen srca, nemir in tresenje na bolezen ščitnice.
Kako zdravimo anksiozne motnje?
Za zdravljenje anksioznih motenj uporabljamo različna zdravila, pogosto v kombinaciji s psihoterapijo, lahko pa motnje zdravimo le s psihoterapijo. Izbira načina zdravljenja je odvisna od vrste anksiozne motnje.
Učinkovita metoda zdravljenja je psihoterapija s postopnim soočanjem s situacijami, ki se jim je dotlej izogibal. Soočanje poteka ob spremstvu psihoterapevta, lahko tudi ob podpori zdravil. Pacientu pomaga tudi podrobna razlaga dogajanja v telesu pri anksioznosti. Kratkotrajno zdravljenje pri bolj izraženih motnjah navadno ne zadošča.
Za zdravljenje anksioznih motenj uporabljamo predvsem dve skupini zdravil – anksiolitike in antidepresive. Antidepresive sicer uporabljamo predvsem za zdravljenje depresije, a so učinkoviti tudi pri številnih anksioznih motnjah. Anksiolitiki delujejo zelo hitro in so zato predvsem pomembni v začetku zdravljenja, ko je potrebno hitro lajšanje težav. Antidepresivi so zaradi počasnejšega učinka najbolj pomembni v nadaljevanju zdravljenja.
Tipična anksioznost, ko tole berem. Potrebuješ sprostitev in tvoje fizične težave bodo preteklost.
Poskušaj se sproščati, predvsem pa odpravi vzrok anksioznosti. Priznaj si kaj te v resnici žre in delaj na odpravi tega.
Negativna čustva (jeza, strah,...) vodijo k anksioznosti.
Poskušaj se sproščati, predvsem pa odpravi vzrok anksioznosti. Priznaj si kaj te v resnici žre in delaj na odpravi tega.
Negativna čustva (jeza, strah,...) vodijo k anksioznosti.
- Status