res je, nisem bil to jaz...
ontopic:
kot, da se babe znate obrnit... mater sem vas sit...
greš ven. parkrat. imaš se res lepo. rože v zraku, ptički v zraku, vse lepo in prav. ko že misliš, "yes, zdej bo pa končn neki pametnega ratal", pa zagnojite.
1. letošnji primer: izpad ljubosumja, ker sem vprašal po prijateljici, s katero je bila vedno in povsod. okej, razen na zmenkih, se je pa zato z mano dobila po špingu z njo (npr.) ali pač po zmenku šla naprej z njo. in potem začne vsa besna - sej, jaz se tukaj trudim za naju, pa te mam rada, pa ne vem kaj še vse, teb je pa bolj do nje... HALO?
vedno sta skupaj, pa sem samo vprašal zakaj je ni!? ta vprašanje je pa še poslabšalo zadevo... ampak okej, ta izkušnja je malo neumesna...
grem nazaj, tja, kjer rožice cvetejo in ptički pojo, pa k res že misliš, da s boga za jajca prjel...
zmenek, res dobro teče, res se maš lepo. pa ni prvi zmenek, sploh ne... ko se začneš pogovarjat o prihodnosti, mogoče kakšen plančič uvališ, ne vem, za kak koncert al pa zadevo, primerno za u dvoje...
in začne... joj, Jure, sam... veš. ti si tko fajn, pa tko dober poba. ti si kr za ožent. AMPAK... in potem te raztrga.
podobna zadeva. ujamem se z eno bejbo, s katero sva zgolj prijateljevala do takrat in ko je res pravi moment, ko čutiš kemijo, naredim korak naprej in jo poljubim... faking all over and over again: joj, Jure, sam... veš. ti si tko fajn, pa tko prjazen fant, romantičen, vse kar si ženska poželi... in potem pride famozni AMPAK... in potem te raztrga. spet.
mislim... halo!?
jebela cesta BABE!!