Helow
Moja prijateljica... ne res, moja prijateljica ima en problem. Namreč, spoznala je nekoga ki je ful zaposlen s svojim delom, notri res pravi deloholik in vse, skratka še za kihnit si ne vzame časa. Šla sta na kavo ene 4x in ji je to vedno dopovedal da mora dojet da ji s tem izkazuje pozornost da si vzame čas zanjo. Je pa fora da so mu med časom kofeta vedno zvonili telefoni in ko je rekel, da je na kavi s prijateljico, je moral se opravičevat klicočemu da onadva bosta šla pa že kdaj drugič. No, ker je moja kolegica videla da to vse skupaj ne pelje nikamor, ga je prejšni vikend povabila k sebi na drink pa chat, kakšen film in tko. Je sprejel povabilo in celo vpričo nje izklopo telefon, da ga ne bo nihče motil. Mela sta se baje fajn, ni blo pa nč intimnega (še?). Šel je okol polnoči nazaj domov.
Ona je izvedela preko njegovega kolega, da je bil to čudež da si je vzel čas ker baje ni bil na zmenku že lep čas, da so ga ženske odslovile zaradi njegove deloholičarske vneme, da je pač delo na prvem mestu (je pa odvetnik) in da ji kar sam pove, da če misli kaj več z njim, da ne bo doživela ker ga pozna že od otroštva in je bil že skos tak.
No, potem mu je ona to povedala in ga vprašala, če je res, ji je kar sam rekel da je res ampak da za njo bi se potrudu in mal izpregel, da ve kje je delal napako, da sam se ne more popraviti ker ga delo res veseli, da se pa lahko potrudi in postane bolj normalen zaradi nje. No, štos je tudi v tem da punca o kateri govorim, pa tud nima časa na pretek in bit vsake pol ure na preži kdaj jo bo poklical in kdaj bo mel čas, ker se zna zgodit da bosta pač oba zaposlena prek glave... Ima to kakšen smisel, dva človeka ki sta polno zaposlena vsak v svojem fohu...??
Zdej pa vas js sprašujem, če je možno da neozdravljeni deloholičar res drži besedo, al se bo po kakem mesecu zgodba ponovila? Predvsem bi tuki ciljala na take, ki ste deloholičarji in boste vedel približno o čem js to...
Pa upam da ne boste zaspemal z raznimi nevmesnimi komentarji, ok?
Moja prijateljica... ne res, moja prijateljica ima en problem. Namreč, spoznala je nekoga ki je ful zaposlen s svojim delom, notri res pravi deloholik in vse, skratka še za kihnit si ne vzame časa. Šla sta na kavo ene 4x in ji je to vedno dopovedal da mora dojet da ji s tem izkazuje pozornost da si vzame čas zanjo. Je pa fora da so mu med časom kofeta vedno zvonili telefoni in ko je rekel, da je na kavi s prijateljico, je moral se opravičevat klicočemu da onadva bosta šla pa že kdaj drugič. No, ker je moja kolegica videla da to vse skupaj ne pelje nikamor, ga je prejšni vikend povabila k sebi na drink pa chat, kakšen film in tko. Je sprejel povabilo in celo vpričo nje izklopo telefon, da ga ne bo nihče motil. Mela sta se baje fajn, ni blo pa nč intimnega (še?). Šel je okol polnoči nazaj domov.
Ona je izvedela preko njegovega kolega, da je bil to čudež da si je vzel čas ker baje ni bil na zmenku že lep čas, da so ga ženske odslovile zaradi njegove deloholičarske vneme, da je pač delo na prvem mestu (je pa odvetnik) in da ji kar sam pove, da če misli kaj več z njim, da ne bo doživela ker ga pozna že od otroštva in je bil že skos tak.
No, potem mu je ona to povedala in ga vprašala, če je res, ji je kar sam rekel da je res ampak da za njo bi se potrudu in mal izpregel, da ve kje je delal napako, da sam se ne more popraviti ker ga delo res veseli, da se pa lahko potrudi in postane bolj normalen zaradi nje. No, štos je tudi v tem da punca o kateri govorim, pa tud nima časa na pretek in bit vsake pol ure na preži kdaj jo bo poklical in kdaj bo mel čas, ker se zna zgodit da bosta pač oba zaposlena prek glave... Ima to kakšen smisel, dva človeka ki sta polno zaposlena vsak v svojem fohu...??
Zdej pa vas js sprašujem, če je možno da neozdravljeni deloholičar res drži besedo, al se bo po kakem mesecu zgodba ponovila? Predvsem bi tuki ciljala na take, ki ste deloholičarji in boste vedel približno o čem js to...
Pa upam da ne boste zaspemal z raznimi nevmesnimi komentarji, ok?
