Podobno kot sindikati pogosto vztrajajo pri ohranjanju vseh delovnih mest, četudi to lahko vodi v stečaj celotnega podjetja.
To je nekoliko enostranski pogled na zadevo. Če si lastnik podjetja, ti je še kako v interesu narediti čim več s čim manj delavci. In če pride kriza, se ti zdi rešitev tudi odpuščanje.
Čeprav včasih druge rešitve ni, to ne bi smela biti prva rešitev (in verjetno tudi 10ta ne). Se pa strinjam, da je bolje odpuščati (ali pa zapreti firmo v celoti), kot ne plačevati prispevkov ali plač po cele mesece. (Tudi sodna praksa je postala takšna, in sodišča preferirajo odpuščanja/zapiranja kot pa kršenja delavskih pravic.)
Pogled z druge strani, s strani delavca, ki bi rad z delom pošteno zaslužil penzijo, pa je malo drugačen: jaz bom svoje delo naredil 110% korektno, najpomembnejša naloga delodajalca pa je poiskati posel, da bo firma dobro živela in del tega je tudi, da bodo njeni zaposleni imeli delo.
You make it sound like I'm looking for a f*cking handout. All I'm asking for is honest man's work!
(V lokalnem okolju smo imeli tekstilno fabriko Univerzale, ki je šla v stečaj kakšnih 10 let po tem, ko je šel v pokoj njegov socialistični direktor. Pred nekaj leti je tudi ta umrl, in v osmrtnico so mu napisali: Bil je direktor, ki je tudi v zelo kriznih časih znal poskrbeti, da so njegovi delavci imeli delo.)
