Izlitje kemikalij na Madžarskem
- Ustvarjalec teme ynos
- Začetni datum
Pa dobro, pH bo že padel, zemlja pa bo še celo večnost neuporabna. Rastline rade kopičijo težke kovine v zelenih delih tako, da kakršnakoli pridelava na takem območju ni zdrava. Seveda pa to še ne pomeni, da ne moreš gojiti zelenjave in jo prodajajti nekam drugam, ker kakšnih rutinskih analiz itak nihče ne dela...
Citat:
Uporabnik XXXL pravi:
Če pogledaš drugo sliko, kjer so vidni bagerji ob bazenu in nek avto na stranici, pa potem tretjo sliko... računam, da bi teh 500m, kolikor praviš, da ima stranica, pretekel v 10-ih minutah...
Na oko bi rekel, da je zid visok približno 30m, pa v primerjavi z dolžino zgleda, kot da ga v višino ni niti 5m...
Ja nič..., potem pa Google earth laže, bom tebi verjel.
Citat:
Uporabnik wd40 pravi:
Glej to kar si ti dal je sestavina gošče, ki jo vlijejo v bazen (direktno po koncu postopka pridobivanja aluminija). In pa rekel sem da je odtekel ravno najbolj strupen del tega. Četudi ima sestavo kot je tu prikazana ti povem naslednje:
- železov oksid -> full nevarna stvar, rja po domače .. to je strupeno tako da ne moreš verjet
- aluminijev oksid -> tudi izredno nevarna stvar, aluminijev oksid je povsod kje je aluminij .. recimo v piksi pira, od tega jasno dobiš raka in umreš
- silica -> jp, za umret ... daje se samo v gume da bolje držijo, aja na zemlji je SiO2 tako redek da ga zagotovo nimaš nikjer doma (v bistvu je najpogostejši mineral na zemlji oz. zemeljski skorji)
- kalcijev oksid -> stupeno za popizdit, povzroča opekline ... mja, kupiš ga lahko pa v vsaki gradbeni trgovini (prodajo ti ga kot "apno")
- titanov dioksid -> spet strupena stvar, daje se sicer v hrano kot barvilo (E171)
- Na2O -> vrsta sode, sicer ob stiku z vodo nastane bolj pogosta NaOH ... ki se uporablja vse od izdelave kozmetike do priprave hrane, v bistvu ena najbolj pogostih snov v vseh kemničnih reakcijah
.. skratka glede na tisto tabelo se nimaš ničesar bat, saj niti ena stvar ni strupena!
Citat:
Uporabnik ceedevita pravi:
ni hudi strupena ta zadeva, je pa zato toliko alkalna, da dobiš opekline oz imaš težave
Ja s tem da PH te "gošče", ki smo jo prej kemično razložili pada na zraku zelo hitro (vpliv kisika in co2ja). Večina te "stvari" je torej že skoraj povsem nevtralne, verjetno bi bazen po parih letih ko se izsuši samo zaprli in pogozdili.
Ja, stvar je tako strupena, da se je čisto legalno odlagala 200m od prebivališč v odprtih bazenih in to v ogromnih količinah!
Dejasko te stvar razpade v precej kvalitetno prst ... recimo madžari bodo tam lahko gojili svoj teran (super razmere podobne našemu krasu [veliko apna in železa]).
O "težkih kovinah" bi se pa dalo razglabljat, recimo v eni ribi (iz Jadrana) ki jo poješ brezskrbno je več živega srebra kot pa ga je v zelenjavi ki jo bodo jutri tam posejali!
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik wd40 pravi:
Glej to kar si ti dal je sestavina gošče, ki jo vlijejo v bazen (direktno po koncu postopka pridobivanja aluminija). In pa rekel sem da je odtekel ravno najbolj strupen del tega. Četudi ima sestavo kot je tu prikazana ti povem naslednje:
- železov oksid -> full nevarna stvar, rja po domače .. to je strupeno tako da ne moreš verjet
- aluminijev oksid -> tudi izredno nevarna stvar, aluminijev oksid je povsod kje je aluminij .. recimo v piksi pira, od tega jasno dobiš raka in umreš
- silica -> jp, za umret ... daje se samo v gume da bolje držijo, aja na zemlji je SiO2 tako redek da ga zagotovo nimaš nikjer doma (v bistvu je najpogostejši mineral na zemlji oz. zemeljski skorji)
- kalcijev oksid -> stupeno za popizdit, povzroča opekline ... mja, kupiš ga lahko pa v vsaki gradbeni trgovini (prodajo ti ga kot "apno")
- titanov dioksid -> spet strupena stvar, daje se sicer v hrano kot barvilo (E171)
- Na2O -> vrsta sode, sicer ob stiku z vodo nastane bolj pogosta NaOH ... ki se uporablja vse od izdelave kozmetike do priprave hrane, v bistvu ena najbolj pogostih snov v vseh kemničnih reakcijah
.. skratka glede na tisto tabelo se nimaš ničesar bat, saj niti ena stvar ni strupena!
Zdaj pa poglej še kaj se zgodi, če te reči vdihuješ v obliki prahu. Rečimo silika: http://en.wikipedia.org/wiki/Silicosis
Aja, itak je silika nenevarna, saj jo je na zemlji kot blata. Ampak hudič je, ker je v obliki velikih kosov, ki se jim reče kamni, pesek in jih bolj težko vdihneš...
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Ja, stvar je tako strupena, da se je čisto legalno odlagala 200m od prebivališč v odprtih bazenih in to v ogromnih količinah!
Dejasko te stvar razpade v precej kvalitetno prst ... recimo madžari bodo tam lahko gojili svoj teran (super razmere podobne našemu krasu [veliko apna in železa]).
O "težkih kovinah" bi se pa dalo razglabljat, recimo v eni ribi (iz Jadrana) ki jo poješ brezskrbno je več živega srebra kot pa ga je v zelenjavi ki jo bodo jutri tam posejali!
Dokler je odpadek moker je nenevaren, ko se enkrat posuši in leti po zraku pa ne več.
Ja, če veš vsebnosti pa kar na dan s številkami. A ti dam še eno hecno reč za razmislek: rastline je moč uporabiti za odstranjevanje težkih kovin iz zemlje, ker obstaja kar nekaj hiperakumulatorjev kovin. Med njimi se najde precej rastlin, ki so v prehrani: http://en.wikipedia.org/wiki/Phytoremediation,_Hyperaccumulators
Nazadnje urejeno:
btw, da ne boš mislil, da sem ciničen nalašč, ampak ob tvojih razlagah in primerih se pač tega ne more vzeti resno pa če imaš še tako prav.
Lahko trdiš, da na prebivalce v bližnji okolici ne bo imelo to nobenega učinka razen podrtih domov?
Lahko trdiš, da na prebivalce v bližnji okolici ne bo imelo to nobenega učinka razen podrtih domov?
Nazadnje urejeno:
Glej, stvari so seveda nevarne .. tudi če boš sedaj pojedel (preveč) apna boš umrl! O težkih kovinah ni nikej nobenih podatkov, imaš ti mogoče kemične analize? Recimo v pepelu, ki ga pri nas kurijo TE je precej težkih kovin (več od normalnega) pa pepel od vedno uporabljajo za gradbeni material. Celo radioaktiven je.
Pa ne vem o kakšnem prahu ti govoriš, poglej si kemično sestavo zemlje in boš videl da je le malce različna od tega kar nastane v teh bazenih! Ko piha torej ne greš ven ker lahko vdahneš kakšen delec apnenca?
Pa ne vem o kakšnem prahu ti govoriš, poglej si kemično sestavo zemlje in boš videl da je le malce različna od tega kar nastane v teh bazenih! Ko piha torej ne greš ven ker lahko vdahneš kakšen delec apnenca?
Hm, glede na to da so do sedaj živeli 200m stran od bazena kjer je ta "stvar". Se ti zdi ko jo je malo odplaknilo bo pa večja zastrupljenost okolja? Če spuscaš svinjarijo in popraviš hiše komot živiš tam, samo zakaj bi še živel tam?! Dali jim bodo lepo odškodnino, nove parcele in živeli bodo srečno drugje!
Problem je sedaj v jesenskem času ko ni vročine in se gošča ne suši in pronica v zemljo to pa ni zdravo.
Drugače pa tisti niso dobil opeklin od vročine ampak kemične opekline.
nekaj odgovorov MMC RTVSLO
Član uprave za proizvodnjo in razvoj v tovarni aluminija Talum Zlatko Čuš, dejal, da je nesrečo verjetno povzročilo močno deževje, ki je te dni zajelo Madžarsko.
Mediji v nesreči na Madžarskem enkrat omenjajo zlitje aluminija, spet drugič razlitje odpadne gošče, ki nastaja pri proizvodu aluminija. Kaj je zdaj pravilno?
Pri novicah res prihaja do napačnih interpretacij, saj mediji mešajo alumij in alumino, ki po slovensko pomeni glinico. Ta material, ki se je na Madžarskem razlil, je pravzaprav odpadni material, ki nastane pri proizvodnji glinice. Ne aluminija, temveč glinice, ki je potem nadaljnja surovina za pridobivanje aluminija. Glinica se pridobiva iz rude boksita, ki je rdeče barve. Veliko je najdete v Istri in je prepoznavna po rdeči barvi. Namreč sestavni del te rude je tudi železov oksid, ki je v rdečem mulju pomešan z natrijevo lužino. Alumina ima videz bele moke, njena sestavina pa je aluminijev oksid.
Kako torej pravilno poimenujemo rdečo goščo, ki se je razlila?
Mi ji pravimo rdeče blato.
In kdaj potem v procesu nastane alumina?
Ko se iz rude proizvaja alumina, je ostanek rdeče blato. Ko se izluži aluminijev oksid, ki je namenjen za proizvodnjo aluminija, je ostanek rdeče blato.
Okoli sto ljudi naj bi utrpelo močne opekline?
Te opekline niso temperaturnega značaja, temveč kemičnega, in sicer zaradi lužine. To rdeče blato odlagajo na deponiji, ki je narejena tako, da jo ogradijo z zemljino, kot en velik bazen. Bazen ogradijo z gramozom in potem ta mulj pretakajo v bazene. Mulj se tam usede, voda pa izhlapi. V nekem normalnem času se potem to strdi.
Torej so ljudi dobesedno razžrle kemikalije?
Da, tako. Natrijeva luža jim je razžrla kožo. Predvidevam pa, da se je večina ljudi utopila. V naši tovarni smo nehali proizvajati glinico pred 20 leti.
Zakaj?
Zato, ker proizvodnja ni bila ekonomična. Premajhna kapaciteta in tudi kakovost glinice nista zadoščali sodobnim standardom.
V medijih so se pojavile številke, da se je v okolje zlilo do 700.000 kubičnih metrov rdeče glinice. Nam lahko opišete, za kakšno škodo pravzaprav gre?
Škoda je ogromna. Vedeti morate, da se je to zgodilo na odprtem območju, kjer je letos veliko dežja. Zato je zraven tudi veliko vode. Predvidevam, da je bila ravno voda razlog za nesrečo, saj je verjetno zmehčala nasip okoli bazena. Na drugi strani pa je bilo tudi veliko vode v samem bazenu z rdečim blatom, muljem. Nasip je popustil in območje je bilo poplavljeno.
Rdeče blato, pomešano z vodo, je dobesedno zalilo okoliške vasi. Kaj se bo zgodilo, ko bo voda poniknila in bo ostalo le rdeče blato? Je nevarno, da se absorbira v stene hiš, v zemljo, v podtalnico?
Rdeče blato samo po sebi ni nevarno. Ko bo voda izhlapela, bo ostal rdeči prah, ki ga potem nosi naokoli ...
... pa je rdeči prah nevaren?
Ne, ko se bo lužina razredčila z vodo se nevtralizira in ni nevarna. Če seveda natrijeva lužina pride v stik s podtalnico, to seveda ni dobro.
Mediji pišejo tudi o težkih kovinah, ki naj bi bile v rdečem blatu ...
Pri težkih kovinah ni težav, saj govorimo o koncentrirani železovi rudi, ki obstaja tudi v naravi, zato ni dodanih težkih kovin. Moteča je natrijeva lužina, ki je koncentrirana, ko pride v stik s kožo pride do opeklin. Seveda pa je težava v tem, da je te ljudi dobesedno poplavilo.
Kako pa vi v podjetju Talum skrbite za varnost?
Kot sem že dejal, smo glinico nehali izdelovati pred 20 leti. Bazen, v katerem se je zbirala, smo nevtralizirali, prekrili z 30 centimetri zemlje in pogozdili. Tako danes ne predstavlja nobene nevarnosti.
Če prav razumem, ta rdeči prah, če bi ga recimo naneslo v Slovenijo, ne predstavlja nobene nevarnosti?
Ne, nobene. Tudi pri nas je bila zadeva pred 20 leti sporna, a predvsem zato, ker je veter razpihal rdeči prah in vse okoli je bilo rdeče. V Sloveniji se niti približno kaj takega ne more zgoditi. Prav tako ne moremo govoriti o ekološki nesreči, ampak predvsem o naravni nesreči.
Drugače pa tisti niso dobil opeklin od vročine ampak kemične opekline.
nekaj odgovorov MMC RTVSLO
Član uprave za proizvodnjo in razvoj v tovarni aluminija Talum Zlatko Čuš, dejal, da je nesrečo verjetno povzročilo močno deževje, ki je te dni zajelo Madžarsko.
Mediji v nesreči na Madžarskem enkrat omenjajo zlitje aluminija, spet drugič razlitje odpadne gošče, ki nastaja pri proizvodu aluminija. Kaj je zdaj pravilno?
Pri novicah res prihaja do napačnih interpretacij, saj mediji mešajo alumij in alumino, ki po slovensko pomeni glinico. Ta material, ki se je na Madžarskem razlil, je pravzaprav odpadni material, ki nastane pri proizvodnji glinice. Ne aluminija, temveč glinice, ki je potem nadaljnja surovina za pridobivanje aluminija. Glinica se pridobiva iz rude boksita, ki je rdeče barve. Veliko je najdete v Istri in je prepoznavna po rdeči barvi. Namreč sestavni del te rude je tudi železov oksid, ki je v rdečem mulju pomešan z natrijevo lužino. Alumina ima videz bele moke, njena sestavina pa je aluminijev oksid.
Kako torej pravilno poimenujemo rdečo goščo, ki se je razlila?
Mi ji pravimo rdeče blato.
In kdaj potem v procesu nastane alumina?
Ko se iz rude proizvaja alumina, je ostanek rdeče blato. Ko se izluži aluminijev oksid, ki je namenjen za proizvodnjo aluminija, je ostanek rdeče blato.
Okoli sto ljudi naj bi utrpelo močne opekline?
Te opekline niso temperaturnega značaja, temveč kemičnega, in sicer zaradi lužine. To rdeče blato odlagajo na deponiji, ki je narejena tako, da jo ogradijo z zemljino, kot en velik bazen. Bazen ogradijo z gramozom in potem ta mulj pretakajo v bazene. Mulj se tam usede, voda pa izhlapi. V nekem normalnem času se potem to strdi.
Torej so ljudi dobesedno razžrle kemikalije?
Da, tako. Natrijeva luža jim je razžrla kožo. Predvidevam pa, da se je večina ljudi utopila. V naši tovarni smo nehali proizvajati glinico pred 20 leti.
Zakaj?
Zato, ker proizvodnja ni bila ekonomična. Premajhna kapaciteta in tudi kakovost glinice nista zadoščali sodobnim standardom.
V medijih so se pojavile številke, da se je v okolje zlilo do 700.000 kubičnih metrov rdeče glinice. Nam lahko opišete, za kakšno škodo pravzaprav gre?
Škoda je ogromna. Vedeti morate, da se je to zgodilo na odprtem območju, kjer je letos veliko dežja. Zato je zraven tudi veliko vode. Predvidevam, da je bila ravno voda razlog za nesrečo, saj je verjetno zmehčala nasip okoli bazena. Na drugi strani pa je bilo tudi veliko vode v samem bazenu z rdečim blatom, muljem. Nasip je popustil in območje je bilo poplavljeno.
Rdeče blato, pomešano z vodo, je dobesedno zalilo okoliške vasi. Kaj se bo zgodilo, ko bo voda poniknila in bo ostalo le rdeče blato? Je nevarno, da se absorbira v stene hiš, v zemljo, v podtalnico?
Rdeče blato samo po sebi ni nevarno. Ko bo voda izhlapela, bo ostal rdeči prah, ki ga potem nosi naokoli ...
... pa je rdeči prah nevaren?
Ne, ko se bo lužina razredčila z vodo se nevtralizira in ni nevarna. Če seveda natrijeva lužina pride v stik s podtalnico, to seveda ni dobro.
Mediji pišejo tudi o težkih kovinah, ki naj bi bile v rdečem blatu ...
Pri težkih kovinah ni težav, saj govorimo o koncentrirani železovi rudi, ki obstaja tudi v naravi, zato ni dodanih težkih kovin. Moteča je natrijeva lužina, ki je koncentrirana, ko pride v stik s kožo pride do opeklin. Seveda pa je težava v tem, da je te ljudi dobesedno poplavilo.
Kako pa vi v podjetju Talum skrbite za varnost?
Kot sem že dejal, smo glinico nehali izdelovati pred 20 leti. Bazen, v katerem se je zbirala, smo nevtralizirali, prekrili z 30 centimetri zemlje in pogozdili. Tako danes ne predstavlja nobene nevarnosti.
Če prav razumem, ta rdeči prah, če bi ga recimo naneslo v Slovenijo, ne predstavlja nobene nevarnosti?
Ne, nobene. Tudi pri nas je bila zadeva pred 20 leti sporna, a predvsem zato, ker je veter razpihal rdeči prah in vse okoli je bilo rdeče. V Sloveniji se niti približno kaj takega ne more zgoditi. Prav tako ne moremo govoriti o ekološki nesreči, ampak predvsem o naravni nesreči.
Se strinja, elektrofilterski pepel je nevaren in to, da ga uporabljajo v gradbeništvu je svinjarija. Ampak to je druga tema, ker elektrofiltrskega pepela ne odlagajo na njive.
Primerjave z apnom so milo rečeno smešne. Lahko ti dam tudi jaz eno podobno bedasto primerjavo: stojiš na dežju in na glavo ti pade 10 litrov dežja, povsem nenevarno. Zdaj pa teh 10 litrov zmrzni in si jih zabriši na betico...
Point je ve tem, da je lahko določena snov povsem nenevarna v eni obliki, če pa jo vdihneš v obliki prahu ali kako drugače spraviš vase pa postane nevarna. Tako, kot je npr. barijev sulfat nenevarno kontrastno sredstvo za rentgen prebave ker je v kislem netopen. Barijeve soli so drugače svinjsko strupene... Ali pa azbest, dokler je v salonitki ni nevaren. Ko salonitka razpada in vlakna letijo po zraku, postane nevaren... zastopiš point?
Primerjave z apnom so milo rečeno smešne. Lahko ti dam tudi jaz eno podobno bedasto primerjavo: stojiš na dežju in na glavo ti pade 10 litrov dežja, povsem nenevarno. Zdaj pa teh 10 litrov zmrzni in si jih zabriši na betico...
Point je ve tem, da je lahko določena snov povsem nenevarna v eni obliki, če pa jo vdihneš v obliki prahu ali kako drugače spraviš vase pa postane nevarna. Tako, kot je npr. barijev sulfat nenevarno kontrastno sredstvo za rentgen prebave ker je v kislem netopen. Barijeve soli so drugače svinjsko strupene... Ali pa azbest, dokler je v salonitki ni nevaren. Ko salonitka razpada in vlakna letijo po zraku, postane nevaren... zastopiš point?
Slike prej / potem
kml za Google Earth
http://goo.gl/R6u1
http://google-latlong.blogspot.com/2010/10/imagery-of-hungarian-sludge-spill.html
kml za Google Earth
http://goo.gl/R6u1
http://google-latlong.blogspot.com/2010/10/imagery-of-hungarian-sludge-spill.html
