Citat:
Aleksandar Todoroviæ je dejstvo, da je bil izbrisan, izvedel leta 1993, ko je na občini želel pridobiti rojstni list za svojo komaj rojeno hčerko. Srečni oče je tedaj uradnici, ki je zahtevala njegove dokumente, dal osebno izkaznico, ona pa mu je dokumente uničila. Nato je sicer izdala rojstni list, vendar imena Aleksandra Todoroviæa ni želela vpisati v rubriko 'oče'. Namesto tega je v to rubriko zapisala 'neznan'. Aleksandar je bil zaradi postopka prizadet, zato je protestiral proti takšnemu ravnanju, nato pa začel na nesprejemljivo ravnanje državnih uradnikov opozarjati tudi javnost. Demonstriral je in gladovno stavkal tudi pred ljubljanskim živalskim vrtom, da bi pokazal, kako malo pravic ima kot izbrisan. Kmalu je ugotovil, da se je v podobnem položaju znašlo še veliko drugih prebivalcev Slovenije. Bil je ustanovitelj prve organizacije izbrisanih, pogosto pa je zagovarjal izvedbo različnih akcij, saj je bil prepričan, da bo le s pomočjo obveščanja javnosti in s podporo medijev mogoče doseči spremembe in popraviti krivice izbrisanim. Ker se zaradi izbrisa ni mogel zaposliti, je tožil državo in spor na prvi stopnji dobil. To je privedlo do verbalnih napadov nekaterih desno usmerjenih strank na sodno vejo oblasti. Postopek se je znova vrnil v kolesje pravosodja.
Ker je bil v preteklih letih pogosto izpostavljen v medijih, tudi elektronskih, je v Sloveniji postal zelo znan. Prav zato je doživljal še več verbalnih, pa tudi fizičnih napadov. Zadnji se je zgodil julija lani. Neznanca sta 22. julija v gostilni Rimska peč na Ptuju sredi belega dne začela verbalno obračunavati z Aleksandrom Todoroviæem, enim najvidnejših predstavnikov izbrisanih in aktivnim posrednikom pri reševanju te problematike v Sloveniji. Todoroviæa, ki naj bi bil napadov v javnosti že vajen, je eden od moških, ki naj bi bil po besedah žrtve vidno pijan, tudi fizično napadel. Nasilnež se ni ustavil niti po prihodu policije, zato so ga vklenjenega odpeljali v 12-urni pripor in ga kaznovali. Todoroviæ, ki je v napadu na srečo utrpel lažje poškodbe, je napad povezal s sovražnim govorom iz ust visokih politikov v zadnjih letih, ki so tudi iz državnega zbora izrekali kolosalne laži in žalitve na račun izbrisanih.
Državni funkcionarji, nekdanji notranji minister Andrej Šter, bivši sekretar na notranjem ministrstvu Slavko Debeljak in Alenka Mesojedec Pervinšek, nekdanja državna podsekretarka tega ministrstva, ki jih je Todoroviæ po oddaji na TVS marca leta 2003 obtožil fašizma, oziroma da so za v Haag ne pa za civiliziran svet, so vložili tožbo zoper Todoroviæa. Očitali so mu škodovanje njihovi časti, za kar je zagrožena denarna kazen ali zapor do treh mesecev. Vendar v pravdi niso bili uspešni, saj je sodišče ugotovilo, da morajo javni funkcionarji v demokratični družbi prenesti večji obseg kritik v primerjavi z navadnimi državljani.
