Veliko veliko hodim po hribih.
V Julijcih imam že veliko vrhov "poštempljanih", Kamniške manja, Pohorje nič. Kaj čmo, so pač Julijci najbliže mojemu domovanju...
Bo pa treba enkrat vzeti par dni dopusta, da prehodim še pohorski del transverzale (mi manjka še Pohorje, pa kaka 2 vrha v Kamniških. Aja, joooj, pa bolnica Franja... Ne vem kaj bo zdaj, ko jo je odneslo
)
Kar se pa tiče slovenske obsesije s 3glavom... Bila gor ene 6x, zdaj pa tudi če ne grem nikoli več, mi je čisto vseeno... Tista procesija do vrha mi nekako ne sede najbolj... Poleg tega pa je pri nas mnogo veliiiiko lepših vrhov kot je 3glav. Edino upam, da mi letos poleti uspe priti še čez Plamenice (pa magari niti ne čez vrh - čeprav mi moj dopoveduje, da bo čez vrh še najbolje...) - potem pa poglavje 3glav zaprem.
Ni ga lepšega kot iti nekam, kjer v celem dnevu srečaš le še kaka 2 ali 3 "sotrpine" - pa zato toliko več drugih živali. Letošnje leto je bilo izredno bogato s svizci...
Poleg tega pa imam še to srečo (ali nesrečo hehe), da je moj še veliko hujši hribolazec kot jaz. In potem me vlači po raznih feratah pa brezpotjih... Na nobenem dopustu mi ne uide sopihanje po kakih skalah. Letos sva tako osvojila tudi najvišji vrh Korzike, Monte Cintu.
(še najboljši del vzpona je bilo pivo Pietra ob povratku v kamp)
Skratka - vstajanje ob 4ih ali 5ih sredi poletja mi ni tuje