Poanta mesh sistemov je to, da se enote povežejo med seboj in potem naprej oddajajo WiFi, kar pride prav če dodatni dostopnih točk nimaš možnosti priključiti na kable (kar je jasno boljša opcija). Večina meshov sicer omogoča, da enote vseeno priključiš na kable in potem zadeva v resnici niti ni več mesh, ima pa običajno še vedno prednost, da deluje (brez neke komplesnega setupa) kot enotno WiFi omrežje z raznimi dodatnimi bonbončki kot je seamless/fast roaming, centralno upravljanje, itd.. Če ne rabiš brezžične povezave med enotami, enako (ali boljšo) funkcionalnost običajno dosežeš z WiFi sistemi, ki imajo controller (npr. Ubiquti UniFi dostopne točke + controller). Pravzaprav imaš tudi v mesh sistemih controller, samo da laufa na eni izmed enot/dostopnih točk.
Mesh sistemi so pač popularni ker so prilagojeni za consumerje in ker se marsikomu ne da vlečt kablov. Je pa sigugrno boljše nek “mesh”, sploh če enote priklopiš s kabli, kjer se le da, kot pa da imaš čisto neodvisne dostopne točke (oziroma WiFi “routerje” aka all-in-one škatle, ki kih skonfiguriraš da služijo samo za WiFi). Jaz osebno prisegam na UniFi Apje+controller, ker praktično za ceno teh consumer igrač dobiš neko semi resno opremo, ki dela, tako kot je treba. Obstajajo tudi boljše rešitve, ampak so za doma overkill in koštajo še bistveno več.
Sicer pa kot že predebatirano neštetokrat, se pokritost z WiFi rešuje z večjim številom dostopnih točk in temu so ti sistemi (bodisi mesh al pa pač wifi dostopne točke s controllerjem ali brez) namenjeni. Router oz “router” pa je naprava, ki usmerja promet med zunanjim svetom in tvojim omrežjem, dodeljuje interne IP naslove (DHCP), filtrira promet s požarno pregrado, itd. (lahko ima tudi funkcijo ene dostopne točke ampak seveda iz ene točke ne moreš pričakovat čudežov glede pokritosti), ne moreš primerjat mesh vs router (jabolka in hruške…). Lahko ima pa ena izmed enot v mesh sistemu tudi vlogo routerja, ker so to več ali manj vse all in one rešitve, da s čim manj škatlami rešiš cel home network.