Hitrorastoča drevesa - paulownia

tomi

Guru
1. sep 2007
18.599
9.818
113
40
MB
dobre
smile-1.gif
 

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
KSZ ...

A hoče kdo insajderske informacije?
cheer.gif


Mislim, zdej me bo treba prosit, drugače ne bo nič ...
grims-1.gif
 

tomi

Guru
1. sep 2007
18.599
9.818
113
40
MB
v bistvu je precej enih hibridov že, in z enimi vem da so bili pri nas problemi, so morali odstranit nasad
 

veselilisjak

Sloven´c
22. jul 2007
25.331
355
83
39
Citat:
Uporabnik SamSvoj pravi:
KSZ ...

A hoče kdo insajderske informacije?
cheer.gif


Mislim, zdej me bo treba prosit, drugače ne bo nič ...
grims-1.gif

Povej, prosim!
cheer.gif


Jaz sem imel inšpektorja na obisku.

Ker sem jih posadil na dokaj frekventni lokaciji sem ga tudi pričakoval in zato nabavil sadike s certifikatom.
cheer.gif
 

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
No prav no, ko že prosiš ...
rolleyes-1.gif


Stvar je taka (malce konfuzna):

- tujerodne rastline so po definciji potencialno invazivne (iz tega "dejstva" izvira cel kup težav). Paulownia je tujerodna vrsta.

- ko gre za tujerodne rastline in njihov prenos v naše okolje velja Zakon o ohranjanju narave, 17. člen. Ta pravi, da je vnos prepovedan, ampak če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da ni težav, MOP dovoli vnos. Če gre za kmetijske ali gozdarske vrste, dovoljenje za vnos izda MKGP v soglasju z MOP.

- definicija tujerodne vrste je: "Tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta je tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije." Za MOP je to recimo tudi topinambur ...

- praviloma je postopek (za kmetijske rastline) tak:
a) kmet naroči izdelavo presoje tveganja za naravo pri pooblaščeni organizaciji - strošek je praviloma v rangu 500 ojrov za
posameznmo presojo. Posamezna presoja je potrebna za vsako parcelo (ali GERK), za vsako vrsto in vsako sorto (hibrid ali karkoli
pač že) posebej.
b) na MKGKP pošlje dopis za izdajo dovoljenja in priloži presojo tveganja. Če presoje še nima, zadevo zakomplicira časovno ...
c) potem čaka +/- dva meseca (ker je vpleten drug organ, torej MOP oz. v njegovem imenu ARSO) in po vsej verjetnosti dobi
odločbo, da je njegova prošnja zavržena (ne zavrnjena, bistvena razlika).

Zakaj se praviloma zadevo zavrže (no, do sedaj obstaja samo en primer ...)? Zaradi tegale: "18. Rastlinska ali živalska vrsta ali podvrsta ali varieteta je tista, katere osebki - vse razvojne oblike (v nadaljnjem besedilu: rastline ali živali) lahko živijo prosto v naravi, neodvisno od človeka in niso nastali z umetnim izborom (odbiranje in gojenje osebkov z namenom pridobivanja ras domačih živali ali sort kulturnih rastlin) ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove. Cepljivke, glive in lišaji se obravnavajo kot rastlinska vrsta." Tole je definicija vrste iz ZON (11. člen).
Obstaja tolmačenje MOP, ki pravi, da glede na to definicijo, hibridi ki se v naravi ne morejo razmnoževati sami, ne sodijo pod ta zakon in posledično tudi pod 17. člen ne. Po domače, ne potrebujejo dovoljenja. Ko gre za paulownio se torej splača dobiti hibride (shang tong, belissima ...)
Če se vpraša mene, je definicija malček širša in zajema praktično vse sorte oz. vse kar je nastalo s posredovanjem človeka. Torej ZON velja samo za neposredne odvzeme iz narave nekje zunaj države in preneseno k nam. Verjamem pa, da je bila logika dovljenja drugačna. In MOP bo to spremenil, ko bo prilagajal ZON evropski zakonodaji na področju tujerodnih in potencialno invazivnih vrst. Kar bo menda kmalu ...

Ampak, to ne pomeni nič po mnenju kmetijske inšpekcije. Ravno človek, ki je pridobil papirje, torej je sledil proceduri, je dobil obisk kmetjskega inšpektorja, ki mu je odredil vrnitev zemljišča v prejšnje stanje in se ob tem skliceval na pravilnik o gozdnih plantažah na kmetijskih zemljiščih (ne vem točnega naslova) iz 80-tih let prejšnjega stoletja (kar pomeni, da obstaja samo v papirni obliki). Ta pravilnik dovoljuje gozdne palntaže samo na omejenem naboru kmetijskih zemljišč (slabša kakovost, jalovina, æiščenje onesnažene zemlje ...). Hec je v tem, da ta pravilnik "visi v luftu", torej nima več osnove v nobenem zakonu (menda), ni pa preklican, zato velja. Še večji hec pa je, da gozdne rastline določa gozdarska zakonodaja in paulownie ni na teh seznamih. Torej po logiki plantaža paulownie ne more biti gozdna plantaža. Ali pač?!

Ampa ne glede na zapisano zgoraj; kmetijska politika pravi, da so kmetijska zemljišča namenjena pridelavi hrane. V tem smislu je dodan 4. a člen v spremembo Zakona o kmetijskijh zemljiščih, ki pravi (prosto po prešernu): lesne vrste, razen tiste ki se namenjene pridelavi hrane, in miskant je dovoljeno saditi samo na kmetijskih zemljišči z bonitetnim razredom pod 30 (torej 29 ali manj). Spremenjen Zakon o kmetijskih zemljiščih je ta trenutek v vladni proceduri, objavljen bo enkrat do marca (+/-). Ko bo zagrabil bo efektivno prepovdal paulownio pri nas, ker če hočeš donos kot se šika paulownia potrebuje dobro zemljo.

Več o presoji tveganja za tujerodne vrste

Moje skromno mnenje? Pozabite na Paulownio. In miskant.
 

SamSvoj

Majstr
28. okt 2010
2.142
355
83
Thja, je butasta ali pa ne, kakor se vzame. Zakon o kmetijskih zemljiščih načeloma ščiti kmetijske površine in jih ohranja za njihov osnovni namen - pridelava hrane. Tako je stališče ne samo politike ampak tudi stanovskih (torej kmečkih) organizacij.
Če pa pustimo principe ob strani; z uveljavitvijo novel Zkme bo imela kmetijska inšpekcija v rokah čvrsto orožje za preganjanje nasadov paulownie na boljših zemljiščih. Na slabših pa jo še vedno lahko sadiš. Vprašanje je le kaj boš imel od tega ...
 

veselilisjak

Sloven´c
22. jul 2007
25.331
355
83
39
V treh mesecih ni glasu od njega. Glede na to, da laboratorijsko vzgojene rastline niso invazivne ga niti ne pričakujem.

Jaz imam "parkovno zasaditev", problem so tisti, ki zasadijo po nekaj hektarjev. Kolikor je rekel je en tak primer nekje na Ptuju, drugi pa nekje na Kočevskem.
 

BLABLABLA

Guru
28. sep 2007
2.548
968
113
Pa v Prekmurju se je je tudi letos precej nasadil.

Vem zagotovo, ker poznam tistega, ki je kupil zemljo in sadil Paulwnio.
 

veselilisjak

Sloven´c
22. jul 2007
25.331
355
83
39
Koliko kaj pravi da bo hektarski donos?
grims-1.gif


Na veliko jo sadijo po Hrvaški in Srbiji.

Pri nas je bum letos; ko sem sam iskal sadike lani ni bilo nikjer nobenega, zdaj jih pa vsi vzgajajo na veliko.

BTW, kaka je kazen, če prodajaš doma vzgojene sadike?
 

alkoholik

RudolF
23. jul 2007
16.552
2.949
113
v lokalni ostariji
kaj pa je dodana vrednost teh dreves? če to sadiš na hektarjih? a je les za drva grušt izdelke ali samo "celuloza" in biomasa... sladnjega je že kot "domorodnih" dreves dovolj
 
  • Všeč mi je
Reactions: Smjs

BLABLABLA

Guru
28. sep 2007
2.548
968
113
Citat:
Uporabnik patriot pravi:
Koliko kaj pravi da bo hektarski donos?
grims-1.gif


Na veliko jo sadijo po Hrvaški in Srbiji.

Pri nas je bum letos; ko sem sam iskal sadike lani ni bilo nikjer nobenega, zdaj jih pa vsi vzgajajo na veliko.

BTW, kaka je kazen, če prodajaš doma vzgojene sadike?

Menda zrastejo v 8-10 letih za prvič posekat, potem jih čez toliko časa spet posekaš.

Sadijo se pa menda na cca 4 x 4 m.

Več pa ne vem. Sem pa firbečen.

Pa eno dilco sem držal v rokah. Moram priznat, da je les tega drevesa zelo lep.