GSO

V_power

Fizikalc
15. sep 2007
1.935
0
36
Ljubljana
http://24ur.com/novice/slovenija/foto-gso-so-skodljivi-za-zdravje-ljudi.html

to je zanimivo za tiste ki so gledali dokumentarec o podjetju Monsanto
smirk-1.gif


tudi raziskovalec Komat ve dosti povedati o tem.

citat enega kometarja na 24ur:
Citat:
Monsanto amreiska multinacionalna korporacija ki patentira prašiče, koruzo, psenico ter ostalo hrano in ki si zeli lastiti vso svetovno hrano skozi pokvarjeno patentno politiko, so pa dobrotniki.
Da nekdo patentira prašiča ali koruzo je podobno kot da bi si nadel soncna ocala in potem patentiral vse oblake ki se jih vidi za njimi saj so zdaj postali druge barve.
Monstanto so pokvarjenci, ki si zasluzijo smrtno kazen.

Citat:
The World According To Monsanto
Svet, kot ga razume Monsanto

Monsanto je s 17500 zaposlenimi prisoten v 46 državah in je vodilna korporacija na področju gensko spremenjenih organizmov. Ustanovljena je bila leta 1901, da bi iznašla umetno sladilo saharin. V njena toksična zapuščina med drugim sodijo PCB (poliklorirani bifenili), Agent Orange, ki je bil v velikih količinah uporabljen v vietnamski vojni, ter trenutno najbolje prodajan herbicid Roundup, ki se ga uporablja skupaj z gensko spremenjenimi rastlinami, ki so v lasti Monsanta.

Monsanto trdi, da bodo prav z njimi sposoben rešiti svetovno lakoto in hkrati zmanjšati negativen vpliv na okolje. Je to res ali je to zgolj še ena poslovna strategija, da si podjetje zagotovi in obdrži monopolni položaj ter poveča svoj industrijski imperij? Hrana ima strateško vrednost in borba za obvladovanje tega sektorja že teče. Podjetje za doseganje svojih ciljev po obvladovanju trga semen izkorišča skoraj vsa sredstva, od lobiranja do poskusov podkupovanja, prirejenih poročil in izvrševanja pritiskov. Marie-Monique Robin nas vodi skozi svoje triletno raziskovalno delo v Ameriki, Evropi in Aziji ter nam pokaže kontroverznosti na tej poti. Zelene rešitve, ki jih predlaga Monsanto, se lahko kaj hitro zopet izkažejo bolj kot oranžno svarilo.





Kratka biografija režiserja:

Francoska novinarka in režiserka Marie-Monique Robin je avtorica več kot tridesetih dokumentarnih filmov. Več let je delovala kot raziskovalna novinarka za večje agencije, med drugim CAPA and Point du Jour, hkrati pa je sodelovala z vodilnimi frankofonskimi televizijami. Je avtorica več knjig, med drugim tudi "Le monde selon Monsanto, De la dioxine aux OGM, une entreprise qui vous veut du bien", ki je bila podlaga za nastanek dokumentarnega filma The World According to Monsanto.



Festivali in nagrade (izbor):
2008, FICFA, Festival international du cinéma francophone en Acadie (Canada): Prix du meilleur moyen ou long métrage documentaire
2008, Festival International du film écologique de Bourges (France), Hors-compétition
2008, Doclisboa, Lisbon International Documentary Film Festival (Portugal)
 

NigelM

Pingvin
19. avg 2007
17.286
4
36
ena vas naprej od Jest-a
Zelo dober link: http://www.monsantowatch.org/

Poiščite si dokumentarec: Svet kot ga vidi Monsanto - sicer francoska produkcija. Nujno!
EDIT: je že zgoraj dopoljnjeno.

Primer:
Monsanto naredi gensko spremenjeno koruzo in sojo, ki sta odporni na njhov pesticid Roundup. Roundup je tako močan pesticid, da pobije vse rastline razen omenjene koruze in soje. Hkrati imata koruza in soja t.i. terminator gen, ki onemogočata uporabo shranjevanja semen za naslednje leto. Itak se mora kmet, ki z Monsantom podpiše pogodbo obvezati, da semen ne bo shranjeval in jih bo vsako leto znova kupoval pri Monsantu. Pridelovanje monokulture (drugo itak ne zraste več) tako iztroši zemljo, da je potrebno intenziovno gnojiti - ja, res je - gnojilo je spet treba kupiti pri Monsantu.

Ker so GSO patentno zaščiteni ima Monsanto zaposleno vojsko preiskovalcev, ki preiskujejo kaj raste pri pridelovalcih, ki njihovega semena ne uporabljajo. Takoj ko najdejo kakšno GSO rastlino, ki je po pomoti (raznos, veter) prišla na polje kmeta tožijo. Take tožbe se končajo s poplnim uničenjem kmeta ali poravnavo, kjer je pridelovalec obveže, da bo uporabljal GSO iz Monsanta. /Zaenkrat) je še nedekazano, da naj bi t.i. semenska policija, GSO semena namenoma posipala po poljih z namenom kasnejše tožbe.
 
Nazadnje urejeno:

V_power

Fizikalc
15. sep 2007
1.935
0
36
Ljubljana
sem gledal oba dela na RTVslo1.

sigurno so že pošiljali modre kuverte tistim ki so pri nas sprejemali zakon
smirk-1.gif
 

V_power

Fizikalc
15. sep 2007
1.935
0
36
Ljubljana
pomoje ne moreš več tega zatreti.
manjše kmetije propadajo, večje se pa širijo.

ne vem točno katero državo so omenjali v dokumentarcu, samo se spomnem da imajo 4 kmetje v lasti 3/4 vseh kmetijskih površin v državi.

+ta firma Monsanto zaposli skoraj vse strokovnjake (pravnike,...) ki jim pomagajo da se lahko nemoteno širijo


eni pa mislijo da je denar v orožju, nafti, drogah
smirk-1.gif
 

keber

majski hrošč
28. jul 2007
13.240
44
48
Še druga plat
(da se vidi, kako butasti so nekateri okoljevarstveniki)

Citat:
Se protestniki proti GSO streljajo v koleno?
Novica Mihajloviæ
vsi članki avtorja

Finance 097/2009
22.5.09 00:01
Petletni moratorij na zakon o GSO, ki so ga včeraj pred parlamentom zahtevali protestniki, ustreza velikim izdelovalcem GSO

Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin je pred parlament pritegnil kakšnih sto protestnikov. Zakon zapolnjuje pravno praznino, ki omogoča sajenje česarkoli, in odlašanje s sprejetjem v resnici ustreza družbi Monsanto , ki je vodilni proizvajalec GSO, svarijo varuhi okolja z Inštituta za trajnostni razvoj .

Protestniki so se pred parlamentom uprli velekapitalu, ki služi z gensko spremenjenimi organizmi, obenem pa so služil tako, da so majice, ki jih na Kitajskem prodajajo po evro, prodajali po deset evrov.

Slovenski poslanci so včeraj glasovali o zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin s preostalimi kmetijskimi rastlinami. Zakon, ki bi natančno določil, pod kakšnimi pogoji in katere posevke gensko spremenjenih organizmov (GSO) je v Sloveniji mogoče gojiti, je zelo razburil le nekatere nevladne organizacije za varovanje okolja, ki so pred parlamentom pripravile protestni shod. Govorniki so pozivali k petletnemu moratoriju in protestniki, ki so proti GSO v hrani, so jim ploskali.
Kdo bi še lahko ploskal?

Okoljevarstveniki z ljubljanskega Inštituta za trajnostni razvoj (ITR) so pomagali pri pisanju omenjenega zakona in so prepričani, da je ta zakon med najbolj omejevalnimi v Evropski uniji. "Do zdaj je lahko kdorkoli kjerkoli sejal karkoli, novi zakon bo to močno omejil. Mi smo tudi proti GSO, toda moratorij je za vse nas strel v koleno in moratoriju bi ploskali tudi v Monsantu," pravi Anamarija Slabe iz ITR. Monsanto je vodilni proizvajalec gensko spremenjenih semen na svetu.
 

Baltazar

Pripravnik
17. sep 2007
955
0
16
Tokrat se strinjam s tabo. Tile protestniki ne vedo, kaj delajo.

Sem odločno proti GSO, samo ne podpiram pa neumnih protestov, ki delajo več škode kot koristi.
 

V_power

Fizikalc
15. sep 2007
1.935
0
36
Ljubljana
Citat:
SVET, KOT GA RAZUME MONSANTO
World According to Monsanto
Dokumentarna oddaja kaže ameriško multinacionalko Monsanto, vodilnega proizvajalca genetsko spremenjene hrane. Kljub visokim kaznim zaradi škodljivih proizvodov se Monsanto nezadržno širi. Pred genetsko spremenjeno hrano so izdelovali kemikalije in si nakopali veliko tožb zaradi zastrupljanja okolja. Od ustanovitve imperija Monsanta leta 1901 je multinacionalka lagala, potvarjala dejstva in prikrivala študije, ki so dokazovale škodljivost njenih izdelkov. Visoke odškodnine niso ustavile njenega vzpona. Njihova soja Roundup ready, genetsko spremenjena soja, je odporna na herbicid Roundup, ki je bil dolgo glavni proizvod Monsanta.
 

Patsy

Pripravnik
24. jul 2007
650
0
16
Celje
ksz. Okoljevarstveniki vsaj nekaj delajo na tem in opozarjajo. Upam, da kmalu začnejo tudi s kakšnim referendumom.
Joj, si predstavljate, da podkupljivi Kahel pride v Eu parlament??????? Ojoj! Ojoj!
frown-1.gif


Mi bi morali popolnoma ukinili ves GSO na področju Slovenije in začeti gojiti eko hrano. V eko pridelani hrani je ful priložnost in nova tržišča. Država da subvencije, zemlje je dovolj, ljudje se preusmerijo začnejo kmetovat. Končno bi lahko bili komu za zgled.
 

keber

majski hrošč
28. jul 2007
13.240
44
48
Kaj čakaš? Samo gas, nobenih ovir za pridelavo eko prehrane nimaš.
zmaga.gif
 

grube386

Geek pohotnež
20. jul 2007
2.174
0
36
40
Za vogalom
Seveda ni lepšega, dokler to delaš v tegelcu za rože. Ko bi morala pa s tem nahraniti sebe in družino bi pa razmišljala precej drugače.
 

Patsy

Pripravnik
24. jul 2007
650
0
16
Celje
Kako lahko rečeš kaj takega, kaj pa sploh veš o meni? Zdaj imam teglc ampak včasih pa moram tudi kje pomagat, bili so pa časi ko sem precej tega delala. Meni je lepše cel dan na njivi sadit, kot pa za računalnikom sedet. Če bi imela možnost se s tem ukvarjat, takoj zamenjam comp za kmetijo.
 

Florjan

Pripravnik
1. sep 2007
444
1
16
Ljubljana
Na vso stvar lahko gledamo tudi malo drugače.
Bodočnost je v GSO! Seveda je še do tja dolga pot in mnogo ovir, spotikanj in tudi napak. Ampak alternative ali poti nazaj ni.
Pa še drugačen pogled na Monsanto - zavedajo se odgovornosti in potencialnih nevarnosti, pa so zato tako zahtevni in natančni pri vsem. Res se postavlja vprašanje, če je proizvajalec tudi najboljši nadzor, ampak bolje je le, kot brez nadzora.
 

grube386

Geek pohotnež
20. jul 2007
2.174
0
36
40
Za vogalom
Pomagat ni isto kakor preživljat družino. Saj vem, da se boš na vse pretege upirala, da je tebi to fino fajn in si super ultra pridna.
Kaj te ovira pri tem početju? To mene zanima. Veliko kmetij in kmetijskih površin se zadnja leta prodaja ali oddaja v najem. Nekaj let varčuješ, pustiš službo in si srečna bio kmetica.
 

keber

majski hrošč
28. jul 2007
13.240
44
48
Ne, je najbolj ekološko očitno kupovat plastično zapakirana "eko" živila.
bonk.gif
 

Patsy

Pripravnik
24. jul 2007
650
0
16
Celje
Delo ni problem, problemi so drugje. Denar ne samo za kmetijo, kje so še vsi stroji, seme, itd? Lastno družino preživet na kmetiji je mala malca, če se hočeš pa s tem ukvarjat je pa to čisto nekaj drugega. A si že pogledal koliko to stane? Najprej pa rabiš tudi xxxxxx prihrankov, da lahko tisti čas preden kaj pridelaš tudi živiš.