Vir;Dnevnik
Ukinitev regulacije cen: Cenovni šok bistveno hujši od omrežninske reforme
Konec meseca se izteče vladni ukrep zamejitve cen elektrike za gospodinjstva. Več kot 820.000 gospodinjstev, ki nimajo sončnih elektrarn, lahko pričakuje bistvene podražitve na položnicah, če dobavitelji ne bodo samoiniciativno znižali cen. Nekateri jih ne bodo.
12. 02. 2025, 7.25
S1. marcem se bodo cene zopet določale tržno, je v pogovoru za spletni medij Žurnal 24 napovedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Vlada namreč ne bo podaljšala regulacije cen električne energije za vse gospodinjske odjemalce, obenem se zopet uvaja plačilo prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE+SPTE), ki je bilo zamrznjeno od junija 2022. Kumer napoveduje uvedbo polovičnega plačila tega prispevka.
- 92,6 € stroškov oskrbe z elektriko bo za marec imelo povprečno gospodinjstvo brez sončne elektrarne, kar je 46 odstotkov več kot za februar.
- 11,6 € stroškov oskrbe z elektriko bo imelo gospodinjstvo s sončno elektrarno, toplotno črpalko in električnim avtomobilom, kar je 44 odstotkov manj kot za februar.
- 189,3 € stroškov oskrbe z elektriko bo imelo gospodinjstvo s toplotno črpalko in električnim avtomobilom, kar je 40 odstotkov več kot za februar.
Do konca tega meseca bo prodajna cena kilovatne ure elektrike še zamejena na 0,084 evra pri višji tarifi, 0,070 evra pri nižji tarifi in 0,077 evra pri enotni tarifi. Na objavljenih rednih cenikih dobaviteljev so enotne cene za 89 do 117 odstotkov višje. V višji tarifi so razlike še večje, cene so tudi do 123 odstotkov višje od regulirane.
Kakšen učinek utegne prehod na tržne cene imeti na zneske na marčevskih položnicah? Iz simulacij, ki jih je za Dnevnik pripravila Agencija RS za energijo in v katerih je uporabila aktualne redne cenike dobaviteljev, je razvidno, da bo nesorazmerno najbolj prizadel največjo skupino gospodinjskih porabnikov. To so vsi tisti brez sončnih elektrarn.
Na odjemalce s sončno elektrarno, ki so v shemi letnega net-meteringa, ukinitev zamejenih cen ne vpliva, saj skoraj vsi letno proizvedejo več električne energije, kot je na leto prevzamejo iz omrežja.
Agencija RS za energijo
V drugi skupini so gospodinjstva s sončno elektrarno, toplotno črpalko in električnim avtomobilom, ki porabi približno 9000 kilovatnih ur elektrike na leto. Znesek na februarski položnici se jim je zaradi sprejetega zakona znižal s 45,8 na 20,7 evra.
V Sloveniji je približno 876.000 gospodinjskih odjemalcev električne energije, sončno elektrarno jih ima le okoli 60.000. Vlada Roberta Goloba je v času sprejemanja omenjenega zakona te lastnike označila za najranljivejšo skupino med gospodinjskimi odjemalci. »Na odjemalce s sončno elektrarno, ki so v shemi letnega net-meteringa, ukinitev zamejenih cen ne vpliva, saj skoraj vsi letno proizvedejo več električne energije, kot je na leto prevzamejo iz omrežja, in zato ne plačajo nič za električno energijo, čeprav v nesončnih dnevih in še posebno pozimi iz omrežja prevzamejo enako količino električne energije kot odjemalec z enako toplotno črpalko brez sončne elektrarne,« pojasnjuje agencija. »Prav tako na odjemalce s sončnimi elektrarnami ne vpliva uvedba prispevka OVE-SPTE, saj so tega po novem oproščeni.«
Kako se bo to poznalo na marčevski položnici? Povprečno gospodinjstvo v tej skupini bo moralo plačati zgolj 11,6 evra ali kar 81 evrov manj kot gospodinjstvo brez sončne elektrarne, toplotne črpalke in električnega avtomobila. Celotni letošnji strošek oskrbe z električno energijo bo znašal le 225,8 evra.
V tretji skupini je povprečno gospodinjstvo s približno 9000 kilovatnimi urami letne porabe, s toplotno črpalko in električnim vozilom. Na podlagi določil zakona se bo znesek na februarski položnici znižal s 161,0 na 135,9 evra. Na marčevski položnici bo potem poskočil za 40 odstotkov, na 189,3 evra, in to kljub nižji omrežnini. Celotni letni strošek oskrbe z električno energijo takšnega povprečnega gospodinjstva bo znašal 2007,5 evra, je izračunala Agencija RS za energijo.
Iz njihovih odgovorov še ni mogoče razbrati, v kolikšni meri bodo dobavitelji sledili pozivu ministra. »Ob upoštevanju znižanja tržnih cen na nabavnih trgih električne energije po obdobju oblikovanja trenutno veljavnih rednih cenikov predvidevamo, da bodo dobavitelji za prihodnje obdobje po ukinitvi regulacije lahko svoje redne cenike ustrezno znižali ter da ti ne bodo ostali na ravni trenutno objavljenih rednih cenikov iz obdobja pred regulacijo cen,« nam je odgovoril Gen-I. Novega cenika ni razkril.
V Bisolu Energiji ugotavljajo, da sta od začetka leta močno narasli ceni zemeljskega plina in emisijskih kuponov, ki sta med ključnimi dejavniki pri oblikovanju cen električne energije v Evropi. »To je povzročilo več kot desetodstotno podražitev električne energije,« dodajajo. Z marcem pričakujejo znižanje povprečne cene električne energije na slovenski energetski borzi BSP predvsem zaradi sezonsko višje osončenosti in toplejših temperatur. »Hkrati vstopamo v nižjo sezono novega tarifnega sistema, kar bo zmanjšalo omrežninski del položnice. Kombinacija teh dejavnikov bi lahko pripeljala do cene, ki jo omenja minister Kumer,« so še odgovorili.
Regulacija cen najbolj koristi velikim porabnikom
Zaradi predpisane regulacije cene električne energije so dobavitelji električne energije v letih 2023 in 2024 prejeli nekaj več kot 260 milijonov evrov nadomestil. Evropska komisija od držav članic pričakuje, da energetsko revščino nagovarjajo s ciljno usmerjenimi ukrepi. Reguliranje cen električne energije to ni, saj velja za vse odjemalce, tudi tiste z visokimi prihodki. Učinek ukrepa poleg tega narašča s porabo, kar pomeni, da regulacija najbolj koristi največjim porabnikom. »Imamo zelo različna gospodinjstva in zelo težko je ugotoviti, kaj se v posameznem dogaja, zakaj porabijo toliko elektrike, ali so res v stiski ali ne,« se je za Žurnal24 izgovarjal minister za okolje Bojan Kumer. »Prav je, da začnemo vzpostavljati baze, ampak ko smo to že želeli narediti, smo trčili ob varstvo osebnih podatkov. Ni zakonske podlage, da bi zbirali potrebne podatke, poleg tega to ni stvar enega, ampak več ministrstev. Smo stopili na to pot, ampak do tja je še daleč, vsekakor pa je smiselna, da bodo ukrepi lahko ciljno naravnani.«
V družbi N-Gen bodo izpolnili Kumrova pričakovanja, če bodo razmere na energetskih trgih to omogočale. »Vendar cene električne energije določajo številni dejavniki, vključno z nabavnimi cenami na trgu in državnimi dajatvami, na katere nimamo neposrednega vpliva,« je opozoril ta dobavitelj.
Regulacija cen elektrike bi se morala izteči že s koncem lanskega leta. Vendar je vlada Roberta Goloba sklenila ukrep podaljšati novembra lani, sočasno s prehodom v nov sistem obračuna omrežnine, zato da bi zamejila končni strošek, ki ga imajo ljudje z električno energijo. S prvim marcem prehajamo v obdobje bistveno nižjih omrežninskih tarif, zato sočasno neha učinkovati prejšnji teden sprejet interventni zakon, s katerim je koalicija tudi za nazaj posegla v omrežninske tarife.
Ukinitev regulacije cen: Cenovni šok bistveno hujši od omrežninske reforme
Konec meseca se izteče vladni ukrep zamejitve cen elektrike za gospodinjstva. Več kot 820.000 gospodinjstev, ki nimajo sončnih elektrarn, lahko pričakuje bistvene podražitve na položnicah, če dobavitelji ne bodo samoiniciativno znižali cen. Nekateri jih ne bodo.
12. 02. 2025, 7.25
S1. marcem se bodo cene zopet določale tržno, je v pogovoru za spletni medij Žurnal 24 napovedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Vlada namreč ne bo podaljšala regulacije cen električne energije za vse gospodinjske odjemalce, obenem se zopet uvaja plačilo prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE+SPTE), ki je bilo zamrznjeno od junija 2022. Kumer napoveduje uvedbo polovičnega plačila tega prispevka.
- 92,6 € stroškov oskrbe z elektriko bo za marec imelo povprečno gospodinjstvo brez sončne elektrarne, kar je 46 odstotkov več kot za februar.
- 11,6 € stroškov oskrbe z elektriko bo imelo gospodinjstvo s sončno elektrarno, toplotno črpalko in električnim avtomobilom, kar je 44 odstotkov manj kot za februar.
- 189,3 € stroškov oskrbe z elektriko bo imelo gospodinjstvo s toplotno črpalko in električnim avtomobilom, kar je 40 odstotkov več kot za februar.
Do konca tega meseca bo prodajna cena kilovatne ure elektrike še zamejena na 0,084 evra pri višji tarifi, 0,070 evra pri nižji tarifi in 0,077 evra pri enotni tarifi. Na objavljenih rednih cenikih dobaviteljev so enotne cene za 89 do 117 odstotkov višje. V višji tarifi so razlike še večje, cene so tudi do 123 odstotkov višje od regulirane.
Kakšen učinek utegne prehod na tržne cene imeti na zneske na marčevskih položnicah? Iz simulacij, ki jih je za Dnevnik pripravila Agencija RS za energijo in v katerih je uporabila aktualne redne cenike dobaviteljev, je razvidno, da bo nesorazmerno najbolj prizadel največjo skupino gospodinjskih porabnikov. To so vsi tisti brez sončnih elektrarn.
Na odjemalce s sončno elektrarno, ki so v shemi letnega net-meteringa, ukinitev zamejenih cen ne vpliva, saj skoraj vsi letno proizvedejo več električne energije, kot je na leto prevzamejo iz omrežja.
Agencija RS za energijo
Povprečno gospodinjstvo lahko pričakuje 40-odstotno podražitev
Račun povprečnega gospodinjstva z letno porabo okoli 4000 kilovatnih ur, ki se ne ogreva z elektriko, se je februarja zaradi zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce znižal z 78,3 evra (z DDV) na 63,3 evra. Z marčevsko položnico bo moralo plačati tudi polovični prispevek OVE+SPTE. Na njej bo zato znesek 92,6 evra. V primerjavi s februarjem bo torej takšno gospodinjstvo doletela 46-odstotna podražitev. Celotni strošek oskrbe z električno energijo v letošnjem letu bo za takšno povprečno gospodinjstvo znesel 951,8 evra.V drugi skupini so gospodinjstva s sončno elektrarno, toplotno črpalko in električnim avtomobilom, ki porabi približno 9000 kilovatnih ur elektrike na leto. Znesek na februarski položnici se jim je zaradi sprejetega zakona znižal s 45,8 na 20,7 evra.
V Sloveniji je približno 876.000 gospodinjskih odjemalcev električne energije, sončno elektrarno jih ima le okoli 60.000. Vlada Roberta Goloba je v času sprejemanja omenjenega zakona te lastnike označila za najranljivejšo skupino med gospodinjskimi odjemalci. »Na odjemalce s sončno elektrarno, ki so v shemi letnega net-meteringa, ukinitev zamejenih cen ne vpliva, saj skoraj vsi letno proizvedejo več električne energije, kot je na leto prevzamejo iz omrežja, in zato ne plačajo nič za električno energijo, čeprav v nesončnih dnevih in še posebno pozimi iz omrežja prevzamejo enako količino električne energije kot odjemalec z enako toplotno črpalko brez sončne elektrarne,« pojasnjuje agencija. »Prav tako na odjemalce s sončnimi elektrarnami ne vpliva uvedba prispevka OVE-SPTE, saj so tega po novem oproščeni.«
Kako se bo to poznalo na marčevski položnici? Povprečno gospodinjstvo v tej skupini bo moralo plačati zgolj 11,6 evra ali kar 81 evrov manj kot gospodinjstvo brez sončne elektrarne, toplotne črpalke in električnega avtomobila. Celotni letošnji strošek oskrbe z električno energijo bo znašal le 225,8 evra.
V tretji skupini je povprečno gospodinjstvo s približno 9000 kilovatnimi urami letne porabe, s toplotno črpalko in električnim vozilom. Na podlagi določil zakona se bo znesek na februarski položnici znižal s 161,0 na 135,9 evra. Na marčevski položnici bo potem poskočil za 40 odstotkov, na 189,3 evra, in to kljub nižji omrežnini. Celotni letni strošek oskrbe z električno energijo takšnega povprečnega gospodinjstva bo znašal 2007,5 evra, je izračunala Agencija RS za energijo.
Minister in Gen-I pozivata dobavitelje k pocenitvam
Minister Kumer od dobaviteljev pričakuje korenito znižanje cen. »Kot minister jih pozivam, da znižajo cene in jih prilagodijo na realne tržne razmere,« je rekel in dodal, da si želi takšne cene, na podlagi katerih bi povprečni odjemalec plačal približno 70 evrov na mesec. Pod tem pogojem bi morala povprečna cena kilovatne ure znašati okoli 0,1 evra, kar pomeni, da bi morali dobavitelji svoje veljavne redne cene spustiti za približno 40 do 65 odstotkov.Iz njihovih odgovorov še ni mogoče razbrati, v kolikšni meri bodo dobavitelji sledili pozivu ministra. »Ob upoštevanju znižanja tržnih cen na nabavnih trgih električne energije po obdobju oblikovanja trenutno veljavnih rednih cenikov predvidevamo, da bodo dobavitelji za prihodnje obdobje po ukinitvi regulacije lahko svoje redne cenike ustrezno znižali ter da ti ne bodo ostali na ravni trenutno objavljenih rednih cenikov iz obdobja pred regulacijo cen,« nam je odgovoril Gen-I. Novega cenika ni razkril.
Bisol Energija bo obdržal enake cene
Energija plus in Elektro energija sledita pričakovanju Kumra (in Gen-I) in že napovedujeta pocenitve. »Trenutno še oblikujemo nove cenike za dobavo električne energije, ki bodo začeli veljati s 1. marcem,« je nedoločen Petrol. V družbi N-Gen napovedujejo prilagajanje cen »tržnim razmeram«. Cen ne bodo zniževali vsi dobavitelji. »S 1. marcem 2025 bodo naše cene ostale enake kot v ceniku, ki je veljal tudi pred vladno uredbo,« namreč sporoča Bisol Energija, ki ima v Dnevnikovi primerjalni skupini sicer najnižje redne cene, vendar so še vedno za dobrih 35 odstotkov nad Kumrovimi pričakovanji.V Bisolu Energiji ugotavljajo, da sta od začetka leta močno narasli ceni zemeljskega plina in emisijskih kuponov, ki sta med ključnimi dejavniki pri oblikovanju cen električne energije v Evropi. »To je povzročilo več kot desetodstotno podražitev električne energije,« dodajajo. Z marcem pričakujejo znižanje povprečne cene električne energije na slovenski energetski borzi BSP predvsem zaradi sezonsko višje osončenosti in toplejših temperatur. »Hkrati vstopamo v nižjo sezono novega tarifnega sistema, kar bo zmanjšalo omrežninski del položnice. Kombinacija teh dejavnikov bi lahko pripeljala do cene, ki jo omenja minister Kumer,« so še odgovorili.
Regulacija cen najbolj koristi velikim porabnikom
Zaradi predpisane regulacije cene električne energije so dobavitelji električne energije v letih 2023 in 2024 prejeli nekaj več kot 260 milijonov evrov nadomestil. Evropska komisija od držav članic pričakuje, da energetsko revščino nagovarjajo s ciljno usmerjenimi ukrepi. Reguliranje cen električne energije to ni, saj velja za vse odjemalce, tudi tiste z visokimi prihodki. Učinek ukrepa poleg tega narašča s porabo, kar pomeni, da regulacija najbolj koristi največjim porabnikom. »Imamo zelo različna gospodinjstva in zelo težko je ugotoviti, kaj se v posameznem dogaja, zakaj porabijo toliko elektrike, ali so res v stiski ali ne,« se je za Žurnal24 izgovarjal minister za okolje Bojan Kumer. »Prav je, da začnemo vzpostavljati baze, ampak ko smo to že želeli narediti, smo trčili ob varstvo osebnih podatkov. Ni zakonske podlage, da bi zbirali potrebne podatke, poleg tega to ni stvar enega, ampak več ministrstev. Smo stopili na to pot, ampak do tja je še daleč, vsekakor pa je smiselna, da bodo ukrepi lahko ciljno naravnani.«
V družbi N-Gen bodo izpolnili Kumrova pričakovanja, če bodo razmere na energetskih trgih to omogočale. »Vendar cene električne energije določajo številni dejavniki, vključno z nabavnimi cenami na trgu in državnimi dajatvami, na katere nimamo neposrednega vpliva,« je opozoril ta dobavitelj.
Regulacija cen elektrike bi se morala izteči že s koncem lanskega leta. Vendar je vlada Roberta Goloba sklenila ukrep podaljšati novembra lani, sočasno s prehodom v nov sistem obračuna omrežnine, zato da bi zamejila končni strošek, ki ga imajo ljudje z električno energijo. S prvim marcem prehajamo v obdobje bistveno nižjih omrežninskih tarif, zato sočasno neha učinkovati prejšnji teden sprejet interventni zakon, s katerim je koalicija tudi za nazaj posegla v omrežninske tarife.
