Najbrž je tudi tukaj tako kot marsikje drugje. Bolj ko si na koncu prodajne verige, vec zaslužiš
.
Deska za valjanje testa (Razvaljalnica)
- Ustvarjalec teme Oakey
- Začetni datum
.
Vem, da imamo pri nas visoke dajatve, ampak tale izračun mi vseeno izgleda "malo" preveč krut...
Prvi bruto-neto kalkulator, ki mi ga je našel google pravi, da za 1.000 EUR neto plače, strošek delodajalca zanaša 1.722 EUR.
Povprečno leto ima 226 delovnih dni, povprečni zaposleni ima koliko, 25 delovnih dni dopusta, torej +11%
Mislim, da je slovensko povprečje tudi 10% bolniških odsotnosti (JS seveda bistveno več, kot realno gospodarstvo), torej +10%
1.722 + 21% = 2.084 EUR
Dodamo še malico 130 EUR in prevoz na delo 100 EUR, pa smo pri skupnem strošku delodajalca za 1.000 EUR neto, nekje 2.314 EUR / 174 ur = 13,30 EUR/uro.
Potem so pa tukaj še delovna sredstva - vse od oblek za proizvodne delavce, zaščitne opreme, računalnikov, izobraževanj zaposlenih, pisarniških prostorov itd...
.
Če vsako uro (174 ur/mesec) svojega zaposlenega prodaš za 16 EUR in on dobi 1.000 EUR neto plače... vprašanje, če si sploh še pozitiven.
Zdaj kje si ti tiste procente vmesne našel ne vem. Plača je plača. Če hočeš 1.000 EUr neto izplačila na mesec je strošek delodajalca kot si napisal 1.722 EUR. Če imaš dopust imaš dopust, ki je plačan se plača ne spreminja zaradi tega. Tudi bolniško je brez veze pavšalno prištevati. Če gre delavec v bolniško, delodajalec nič ve ne plača, samo to je, da ga v primeru ko je odsoten par dni v celoti on plača, ni pa zaradi tega višji strošek (naj me kdo popravi če se motim).
Je čisto korektno če se reče, da je z malico in prevozom malo pod 2.000 EUR in to je to.
Bolj pomembno bi bilo, da bi firme sploh znale pravilno ovrednotiti svojo storitev ali izdelek. Imamo še zmeraj preveč primerov ko podjetniki govorijo koliko imajo dela, a jim na koncu ostane par procentov dobička in se ne zavedajo, da svoje delo/znanje prepoceni prodajajo. Tam kjer imajo to izbiro, da lahko sami določajo ceno, tisti, ki tega ne morejo se tako samo prilagajo trgu in na svoji strani nižajo stroške, da jim kaj ostane.
Je čisto korektno če se reče, da je z malico in prevozom malo pod 2.000 EUR in to je to.
Bolj pomembno bi bilo, da bi firme sploh znale pravilno ovrednotiti svojo storitev ali izdelek. Imamo še zmeraj preveč primerov ko podjetniki govorijo koliko imajo dela, a jim na koncu ostane par procentov dobička in se ne zavedajo, da svoje delo/znanje prepoceni prodajajo. Tam kjer imajo to izbiro, da lahko sami določajo ceno, tisti, ki tega ne morejo se tako samo prilagajo trgu in na svoji strani nižajo stroške, da jim kaj ostane.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Dodaj še regres in 13 plačanih praznikov.
V enem koledarskem letu je 2080 d.ur, ali 2088 d.ur če je prestopno leto, lani je bilo izjemoma 2096 d.ur, kar se malokdaj zgodi (mislim da v zadnjih 20 letih samo enkrat), na splošno se računa 2080 d.ur. Imamo 13 državnih praznikov ki so plačani, povprečno vsaj 25 dopustov ki morajo biti koriščeni kot cel delovni dan in nikakor po urah, regres bi moral biti teoretično vezan na dopust, v realnosti pa ni čisto tako oz. je regres neka fiktivna pridobljena boniteta, ki sploh nima več definicije.
Prihod na delo in malica sta pa prav tako davčno opravičena zneska in sta vezana na neko limitno vrednost. Prihod na delo je računan kot 1/15 cene benzina 98 okt. iz leta ... (ne vem če ne celo 1995 ?) , danes je to 0,18 Eur/km, čeprav nihče več ne ve, koliko je sploh danes 98 oktanski bencin. Ta vrednost je nespremenjena že vsaj 15 let, kljub inflacijam in divjanju cen goriva v vse smeri. Malica prav tako, davčno neobremenjen strošek je 6,12 Eur, če bi izplačeval več, je razlika podvržena vsem prispevkom in dohodnini.
Itd. Če opazuješ celotno obremenitev za eno leto in ima delavec neto plačo 1000 Ejev, stane delodajalca kakih 2800 Ejev. Opravljenih del.ur je pa samo okoli 1600 in ne 2080 / leto. Delavec torej košta delodajalca vsaj 20 Ejev/del.uro. Pred nekaj leti sem prišel na 16, danes je to 20. Kje je pa delavnica, delovna sredstva, oprema, izobraževanja, režija ...
Tisti ki razmišlja kako je vse predrago in kako rastejo bogatuni okoli njega, se naj gre najprej naučiti kako se lastno plačo izračuna. To bi pravzaprav spadalo v osnovnošolsko izobrazbo, toda tudi država ni nora, saj točno ve da bi se ji zgodila ulica, če bi ljudem kapnilo, koliko denarja požre, haska od nje pa nobenega, še kadar gre funkcionar sedet na WC, košta ker je treba plačat okoljske dajatve itd
.
V enem koledarskem letu je 2080 d.ur, ali 2088 d.ur če je prestopno leto, lani je bilo izjemoma 2096 d.ur, kar se malokdaj zgodi (mislim da v zadnjih 20 letih samo enkrat), na splošno se računa 2080 d.ur. Imamo 13 državnih praznikov ki so plačani, povprečno vsaj 25 dopustov ki morajo biti koriščeni kot cel delovni dan in nikakor po urah, regres bi moral biti teoretično vezan na dopust, v realnosti pa ni čisto tako oz. je regres neka fiktivna pridobljena boniteta, ki sploh nima več definicije.
Prihod na delo in malica sta pa prav tako davčno opravičena zneska in sta vezana na neko limitno vrednost. Prihod na delo je računan kot 1/15 cene benzina 98 okt. iz leta ... (ne vem če ne celo 1995 ?) , danes je to 0,18 Eur/km, čeprav nihče več ne ve, koliko je sploh danes 98 oktanski bencin. Ta vrednost je nespremenjena že vsaj 15 let, kljub inflacijam in divjanju cen goriva v vse smeri. Malica prav tako, davčno neobremenjen strošek je 6,12 Eur, če bi izplačeval več, je razlika podvržena vsem prispevkom in dohodnini.
Itd. Če opazuješ celotno obremenitev za eno leto in ima delavec neto plačo 1000 Ejev, stane delodajalca kakih 2800 Ejev. Opravljenih del.ur je pa samo okoli 1600 in ne 2080 / leto. Delavec torej košta delodajalca vsaj 20 Ejev/del.uro. Pred nekaj leti sem prišel na 16, danes je to 20. Kje je pa delavnica, delovna sredstva, oprema, izobraževanja, režija ...
Tisti ki razmišlja kako je vse predrago in kako rastejo bogatuni okoli njega, se naj gre najprej naučiti kako se lastno plačo izračuna. To bi pravzaprav spadalo v osnovnošolsko izobrazbo, toda tudi država ni nora, saj točno ve da bi se ji zgodila ulica, če bi ljudem kapnilo, koliko denarja požre, haska od nje pa nobenega, še kadar gre funkcionar sedet na WC, košta ker je treba plačat okoljske dajatve itd
.
Nazadnje uredil moderator:
I
Izbrisan uporabnik #9334
A si ti malo čez les
?A ti hodiš na šiht samo zato da počakaš tam da mine? Če delavca ni na šihtu, naj bo dopust ali pa bolniška, delo ne bo narejeno ! Kdo bo to plačal? Delavec sam? Ja, tako bi moralo biti
, pa ni .Če delo ni narejeno, firma tudi denarja ne bo prislužila. Torej mora firma za tisti čas najti in plačati drugega, nadomestnega delavca, hkrati pa plačati tistega ki je izostal. Strošek dela se tako podvoji !
Je kar prav napisal.
1000 neto je 1718 bruto bruto. Nadomestilo za prehrano (6€ * 22 dni) je 132€ in za prevoz recimo 100€ (cifro potegnil iz lufta). Skupaj je to 1950€. Dodamo recimo še 100€ na mesec za regres in božičnico in smo na 2050€ mesečnega stroška. Kar se nadomestil za delo tiče je to (sicer nekoliko poenostavljeno) vse. Dopust in (krajša) bolniška te staneta kvečjemu v obliki stroška nadomestnega delavca za ta čas, kar je v naših podjetjih pretežno iluzija (beri - bodo preostali ta čas malo stisnili). Pri 2080 delovnih urah je to 11,83€ na uro samo za pokrivanje nadomestil za delo.
1000 neto je 1718 bruto bruto. Nadomestilo za prehrano (6€ * 22 dni) je 132€ in za prevoz recimo 100€ (cifro potegnil iz lufta). Skupaj je to 1950€. Dodamo recimo še 100€ na mesec za regres in božičnico in smo na 2050€ mesečnega stroška. Kar se nadomestil za delo tiče je to (sicer nekoliko poenostavljeno) vse. Dopust in (krajša) bolniška te staneta kvečjemu v obliki stroška nadomestnega delavca za ta čas, kar je v naših podjetjih pretežno iluzija (beri - bodo preostali ta čas malo stisnili). Pri 2080 delovnih urah je to 11,83€ na uro samo za pokrivanje nadomestil za delo.
Demz Kaj ti računaš jaz ne vem. Pisal sem o strošku delodajalca podobno kot Clueless v nadaljevanju. Če govorimo o znesku, ki ga mora delodajalec plačati za 1.000 EUR neto plače je to to. 2.000 +- 100 eur če plača malo več oz. manj potnih in malice.
Ti kot delodajalec pa moraš vedeti koliko ljudi rabiš, da bo delo ustrezno opravljeno in to skupaj z ostalimi stroški ovrednotiti pri lastni ceni tvojega izdelka. Tam pa je menda logično, da boš prištel še tudi morebitne izpade zaradi bolniške in podobno.
Ti kot delodajalec pa moraš vedeti koliko ljudi rabiš, da bo delo ustrezno opravljeno in to skupaj z ostalimi stroški ovrednotiti pri lastni ceni tvojega izdelka. Tam pa je menda logično, da boš prištel še tudi morebitne izpade zaradi bolniške in podobno.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Je že v redu. Če imaš svoje zaposlene, enostavno odpri kartico enega od njih in jo opazuj skozi celo leto. Boš potem povedal če ti res zadostuje 2000 + -100.
Demz
Imaš prav, na regres in praznike sem pa čisto pozabil
...
.
"Računanje" piše ribicija je žal pri nas kar zakoreninjeno - ljudje nimajo pojma, so finančno nepismeni in mislijo, da denar za plače od nekje, kar pride...
Bolniško in praznike pa tudi "itak še en plača" -.
ribicija recimo, da si ta teden domov naročiš mojstra za polaganje ploščic in se zmenita za 20 EUR/uro - na roko seveda.
V petek zaključi in ti izstavi račun 20x8x5=800 EUR.
Tebi nič jasno, saj je delal samo 4 dni - ja nič, v ponedeljek je bil praznik, ki je ga delodajalci tudi morajo plačati in v tem primeru, ga pač plačaš ti.
Bo šlo? Plačaš?
Koliko imaš 14 let, da take stresaš?
Imaš prav, na regres in praznike sem pa čisto pozabil
....
"Računanje" piše ribicija je žal pri nas kar zakoreninjeno - ljudje nimajo pojma, so finančno nepismeni in mislijo, da denar za plače od nekje, kar pride...
Bolniško in praznike pa tudi "itak še en plača" -
.ribicija recimo, da si ta teden domov naročiš mojstra za polaganje ploščic in se zmenita za 20 EUR/uro - na roko seveda.
V petek zaključi in ti izstavi račun 20x8x5=800 EUR.
Tebi nič jasno, saj je delal samo 4 dni - ja nič, v ponedeljek je bil praznik, ki je ga delodajalci tudi morajo plačati in v tem primeru, ga pač plačaš ti.
Bo šlo? Plačaš?
Koliko imaš 14 let, da take stresaš?
Kaj je nastalo od uboge deske
Doktorska naloga...
Čakam samo še prepir okoli kvalitete posameznega lesa, pa kdaj mora bit drevo posekano (polna luna in ostalo), pa koliko staro, pa...
Ja, ker enim ne razumejo razlike med stroškom delavca (= samo obveznosti do zaposlenega) in kaj vse je potrebno vključiti v oblikovanje prodajne cene artikla oz. storitve (= vsi odhodki za izvajanje dejavnosti+dobiček). Potem se pa pogovarjamo o malinah in krompirju oz. zakaj je večina naših firm prihodkovno tam kjer so.
Ne pozabite da nož mora biti nabrušen pod kotom trideset stopinj, drugače deska trpi.Doktorska naloga...
Čakam samo še prepir okoli kvalitete posameznega lesa, pa kdaj mora bit drevo posekano (polna luna in ostalo), pa koliko staro, pa...
Ajá, les mora biti obvezno iz Demzove hruške
A to resno? Tuš Pobrežje Mb - ravno jih rabim, ali pa če kdo ve še za kako drugo suho robo v MB?
Pogledam pri starših pa ti sporočimNa hruško je takrat Hanzi opozoril. Jaz sem enostavno pozabil na to dejstvo.
Npr. špindel, to je tisti leseni vijak na ubelponku v mizarski delavnici, - ajde, kdo ve iz česa in kako je narejen?
Upam da ima spindel QR kodo s katero bom lahko razbral vrsto lesa
