Dediščina, kako v tem primeru?
- Ustvarjalec teme MrDaco
- Začetni datum
Hja tako bi bilo če nebi prva hči videla samo denar, do staršev pa ji je dejansko malo mar (saj sem povedal, da še oče ni niti pokopan). Tista ki pa je doma pa je skrbela za invalidnega očeta, plačevala položnice, vzdrževala hišo itd... v glaven potem premisliš koliko in kaj si ena ali druga zasluži.
Mati lahko prosto razpolaga s svojim premoženjem in lahko ga proda kadar hoče in komur hoče. Tudi svoji hčeri.
Pri notarju se napiše in overi kupoprodajna pogodba v kateri se napiše, da je mati prejela celotno kupnino in nato se plača davek na promet nepremičnin, ki znaša za fizične osebe 2% od vrednosti le te.
Hči z vpisom v zemljiško knjigo postane lastnik te nepremičnine.
Nato pa naj to izpodbija kdor hoče.
Kaj je pa mati počela z denarjem, ki ga je dobila kot kupnino pa je stvar izključno matere.
Pri notarju se napiše in overi kupoprodajna pogodba v kateri se napiše, da je mati prejela celotno kupnino in nato se plača davek na promet nepremičnin, ki znaša za fizične osebe 2% od vrednosti le te.
Hči z vpisom v zemljiško knjigo postane lastnik te nepremičnine.
Nato pa naj to izpodbija kdor hoče.
Kaj je pa mati počela z denarjem, ki ga je dobila kot kupnino pa je stvar izključno matere.
I
Izbrisan uporabnik #488
Verjetno pa je "kupec" tudi z lahkoto skeširal kupnino, ima solidno zaposlitev in dohodke itd..
Zgodba se bo hitro začela zapletat.
Kaj praviš
Zgodba se bo hitro začela zapletat.
Kaj praviš
Zakaj pa ne?
A mi lahko navedeš en sam razlog zakaj nekdo ne more skeširat 80k €.
Zakon, po katerem si moral dokazovati izvor premoženja, če je bilo to nesorazmerno s tvojimi prihodki je ukinila že peterletova vlada pred dvajsetimi leti. Seveda, če le ta nima izvora v kriminalni dejavnosti.
Mati je potrdila prejem s svojim podpisom, notar ravno tako s podpisom in izdajo računa in tudi država je potrdila zakonitost posla s prejetim plačilom davka.
Torej?
A mi lahko navedeš en sam razlog zakaj nekdo ne more skeširat 80k €.
Zakon, po katerem si moral dokazovati izvor premoženja, če je bilo to nesorazmerno s tvojimi prihodki je ukinila že peterletova vlada pred dvajsetimi leti. Seveda, če le ta nima izvora v kriminalni dejavnosti.
Mati je potrdila prejem s svojim podpisom, notar ravno tako s podpisom in izdajo računa in tudi država je potrdila zakonitost posla s prejetim plačilom davka.
Torej?
I
Izbrisan uporabnik #488
Saj ravno v tem je fora.
Da je v takšni zadevi najbrž kar VEČ razlogov, da hči ni mogla skeširat 80 jurjev. Ima slabo službo, dohodke, nobenega drugega premoženja, bajta potrebna temeljite obnove, a čez noč je nabrala 80 jurjev in jih prinesla.
V takem primeru ne bo poseben problem izpodbijati kupoprodajne pogodbe oziroma zahtevati vštevanje darila v zapuščinskem postopku.
Notar je overil le z.k. klavzulo in nima nič s kupnino. Davčno zanima samo davek, ne pa kupnina.
http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/9336/
Primer, da se potem vodijo spori na sodišču. No gornji primer ni najboljši, ker je bil zahtevek napačen, a vseeno.
A misliš da so sodniki ob takšnem dejanskem stanju in predloženih dokazih naivni?
Bo sestra morala postreči z lepo zgodbo od kod ji denar.
Ni problem v tem, da bi bil posel nezakonit, ampak v tem, da je šlo za darilno pogodbo.
Da je v takšni zadevi najbrž kar VEČ razlogov, da hči ni mogla skeširat 80 jurjev. Ima slabo službo, dohodke, nobenega drugega premoženja, bajta potrebna temeljite obnove, a čez noč je nabrala 80 jurjev in jih prinesla.
V takem primeru ne bo poseben problem izpodbijati kupoprodajne pogodbe oziroma zahtevati vštevanje darila v zapuščinskem postopku.
Notar je overil le z.k. klavzulo in nima nič s kupnino. Davčno zanima samo davek, ne pa kupnina.
http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/9336/
Primer, da se potem vodijo spori na sodišču. No gornji primer ni najboljši, ker je bil zahtevek napačen, a vseeno.
A misliš da so sodniki ob takšnem dejanskem stanju in predloženih dokazih naivni?
Bo sestra morala postreči z lepo zgodbo od kod ji denar.
Ni problem v tem, da bi bil posel nezakonit, ampak v tem, da je šlo za darilno pogodbo.
Ja, imaš prav.
Načelno se strinjam s teboj, da ne bo poseben problem izpodbijat kupoprodajne pogodbe vendar pa močno dvomim v uspešen izzid le te.
Tudi sodniki obravnavajo podobne ali enake zadeve in daleč od tega, da so naivni vendar pa lahko sodijo le v prid dokazom.
Lep primer je ta, ki si ga navedel tudi sodnikom popolnoma jasno zakaj gre , tožnik je celo predložil dokaze o fiktivni kupnini (kakšne neki le) izzid tožbe pa...
Tu so še zastaralni roki, proda se danes mati živi nadaljnih 15 let in več...
Načelno se strinjam s teboj, da ne bo poseben problem izpodbijat kupoprodajne pogodbe vendar pa močno dvomim v uspešen izzid le te.
Tudi sodniki obravnavajo podobne ali enake zadeve in daleč od tega, da so naivni vendar pa lahko sodijo le v prid dokazom.
Lep primer je ta, ki si ga navedel tudi sodnikom popolnoma jasno zakaj gre , tožnik je celo predložil dokaze o fiktivni kupnini (kakšne neki le) izzid tožbe pa...
Tu so še zastaralni roki, proda se danes mati živi nadaljnih 15 let in več...
Čisto teoretično vprašanje: če obstaja kopija oz dokazilo bančnega nakazila teh 80K kupnine materi na račun, je pa zgodba verjetno res končana? Še posebej, če za teh 80K obstaja posojilna pogodba od banke, recimo?
Sicer pa so mi, moram priznat, ti nujni deleži smešni. Zakaj bi moral za mano nekdo dedovat nekaj, če ga jaz ne maram in tega nočem in to zapišem v oporoko? Popolna bedarija.
I
Izbrisan uporabnik #488
Pa veš da je zanimivo, da takšna zadeva zastara šele 3 leta od zapustnikove smrti=tožba na vrnitev darila. To kar je v tistem primeru zgoraj narobe naredil tožnik.
Tako da teoretično bi se dalo takšno pogodbo vtoževati v okviru vračanja darila v zapuščino.
Je pa res, da je verjetno po 15 letih težko dokazati okoliščine v zvezi s fiktivno pogodbo, saj je marsikaj že "pozabljeno" in izgubljeno.
Tako da teoretično bi se dalo takšno pogodbo vtoževati v okviru vračanja darila v zapuščino.
Je pa res, da je verjetno po 15 letih težko dokazati okoliščine v zvezi s fiktivno pogodbo, saj je marsikaj že "pozabljeno" in izgubljeno.
I
Izbrisan uporabnik #488
Ja, potem je zgodba praktično končana, sploh če je še v ozadju kredit.
Stvar je v dokazovanju, mi smo tukaj pač teoretično debatiralo kako in kaj.
Nujni delež ni avtomatski, ga je potrebno uveljavljati, zakon določa ozek krog nujnih dedičev in sicer prvi dedni red, zakonec in deca pa drugi dedni red (zakonec, če ni dece), bratje in sestre itd. a le če nimajo sredstev za preživljanje...
Zakaj je tako?
Tako določa zakon, ki je odraz družbeno širšega konsenza
Stvar je v dokazovanju, mi smo tukaj pač teoretično debatiralo kako in kaj.
Nujni delež ni avtomatski, ga je potrebno uveljavljati, zakon določa ozek krog nujnih dedičev in sicer prvi dedni red, zakonec in deca pa drugi dedni red (zakonec, če ni dece), bratje in sestre itd. a le če nimajo sredstev za preživljanje...
Zakaj je tako?
Tako določa zakon, ki je odraz družbeno širšega konsenza
Saj jih lahko eksplicitno zabrises iz oporoke, kajne ? Je pa potrebno imeti razlog.
Nazaj na temo: zakaj ste zajadrali stran od preuzitkarskega dogovora, a to ni vec resitev za tako situacijo ? Druga hcerka skrbi za mamo in hiso, skrbela je tudi za oceta, ergo ji pripade cela hisa (kolikor je sploh se lahko, torej 5/6).
I
Izbrisan uporabnik #488
V bistvu je pravica do nujnega deleža zakonita, zato je v oporoki ne moraš "izbrisati". Obstaja le institut razdedinjenja...
Pogovarjali smo se o kupoprodajni pogodbi. Preužitkarsko sem že omenil in je ok.
A tudi preužitkarska pogodba ni zaključena zadeva.
Res je da gre za tvegano pogodbo (ker ni točno znano kako dolgo bo preživljanec živel), a vendar če se pogodba izvaja le kratek čas, recimo nekje do pet let in je nasprotna obveznost minimalna, je takšna pogodba spet v delu darilo (bogata sodna praksa).
S pogodbo recimo dobiš vilo, ti pa se obvežeš da boš do smrti vozil na sprehode in podobne mizerne zadeve. Nasprotna obveznost je očitno v nesorazmerju s tem kar dobiš, poleg tega pa recimo preživljanec umre leto dni po pogodbi.
V tem primeru kot si ga opisal bi pa bila preužitkarska najbolj smiselna, saj bi lahko vanjo vnesel tudi zgodovino.
Pogovarjali smo se o kupoprodajni pogodbi. Preužitkarsko sem že omenil in je ok.
A tudi preužitkarska pogodba ni zaključena zadeva.
Res je da gre za tvegano pogodbo (ker ni točno znano kako dolgo bo preživljanec živel), a vendar če se pogodba izvaja le kratek čas, recimo nekje do pet let in je nasprotna obveznost minimalna, je takšna pogodba spet v delu darilo (bogata sodna praksa).
S pogodbo recimo dobiš vilo, ti pa se obvežeš da boš do smrti vozil na sprehode in podobne mizerne zadeve. Nasprotna obveznost je očitno v nesorazmerju s tem kar dobiš, poleg tega pa recimo preživljanec umre leto dni po pogodbi.
V tem primeru kot si ga opisal bi pa bila preužitkarska najbolj smiselna, saj bi lahko vanjo vnesel tudi zgodovino.
Mislim da je se preuzitkarska pogodba. Vsaj v kratkem se bo ena podpisala "v druzini" kjer je prislo do dogovora in jo morajo podpisati vsi dedici. Ne vem pa ce lahko to izpeljes ce se dedici z njo ne strinjas. Najbrz da ja, ampak detajlov pa ne vem.
I
Izbrisan uporabnik #488
Ostali dediči pri preužitkarski pogodbi niso prisotni.
Bistveno je da se oceni vrednost preužitka in nasprotna dajatev glede na pričakovano dobo preostanka življenja.
Če je to dvoje dokaj izenačeno, je zadeva zelo čista, razen če takoj (prehitro) umre. Par let recimo da je mir.
p.s. seveda pa obvezno k notarju, ker pogodba mora biti v notarskem zapisu
Bistveno je da se oceni vrednost preužitka in nasprotna dajatev glede na pričakovano dobo preostanka življenja.
Če je to dvoje dokaj izenačeno, je zadeva zelo čista, razen če takoj (prehitro) umre. Par let recimo da je mir.
p.s. seveda pa obvezno k notarju, ker pogodba mora biti v notarskem zapisu
Predpostavimo, da sta oče in mama vsak polovični lastnik, torej vsak ima 50%. Po smrti enega, se deli samo njegova polovica na tri dele. Torej, čez palec, vsak (mama, prva hčer in druga hčer) dobi približno 17% celotne lastnine. In če je ena hčer (iz kakršnih koli razlogov že) upravičena samo do nujnega deleža, je to cca 8,5% vrednosti celotne lastnine. Pa predpostavimo, da bo sodni cenilec hišo ocenil na 100.000 EUR (verjetno jo bo še manj). Torej, ta "grdi" hčerki pripada samo 8.500 EUR. Torej, najeti bo treba kredit in jo izplačati.
Hudič je samo v tem, da se bo zgodba ponovila, ko umre še mama, samo, da bo takrat znesek še višji. Dobro, malo sem poenostavil, me bodo že pravniki popravili, ampak v principu je to to.
Aja, pa še tole. Davka se na dediščino res ne plača (prvi dedni red), se pa plača nekakšna taksa v višini 2% od vrednosti podedovanega.
I
Izbrisan uporabnik #488
Citat:
Uporabnik kloshar pravi:
Super tema, sem jo že preštudiral.
Snecerrr, vprašanje ... Na zapuščinski obravnavi je prišlo do spora glede pravice do volila. Sodišče je prekinilo obravnavo in edinega dediča napotilo na pravdo. Ali je ravnalo prav??
Ja, 211. člen ZD.
I
Izbrisan uporabnik #488
Plača se sodna taksa, ki pa ni v %, ampak je tabela.
Za mio eur zapuščine je sodna taksa okoli 2.200 eur tako da...
Za 100 jurjev pa okoli 700 eur.
Za mio eur zapuščine je sodna taksa okoli 2.200 eur tako da...
Za 100 jurjev pa okoli 700 eur.