Tole ne bo popolnoma off topic.
Fukarjenje žensk je namreč le kolateralna škoda situacije, ki jo bom opisal in v katero sem popolnoma prepričan.
Nekateri pa boste seveda popolnoma drugačnega mnenja...
Kot največji problem neujemanja obeh spolov vidim dejstvo, da so/ste ženske pred kakimi 15 leti, ali še prej, začele "nositi hlače", poleg tega pa ste "zapustile štedilnik".
V navednice sem dal zato, ker gre za prispodobi.
Nikakor seveda ne mislim, da bi morala biti za štedilnikom samo ženska.
Hočem le reči, da je emancipacija mogoče naredila več slabega, kot dobrega. Zakaj?
Ženske ste začele razmišljati, domnevati, se pogovarjati in pisati o tem, da lahko živite brez moških. Brez moških lahko dejansko živite, saj vam lahko naredi otroka nekdo, ki ga le bežno poznate, ali pa sploh ne. Otroka vam lahko proti plačilu, ali zastonj donosi tudi druga ženska. Končno pa, če že morate z nekom živeti, lahko živite tudi z žensko (spremenjena zakonodaja za istospolne pare). Ali z gejem.
Kakih 10, ali 15 let nazaj so se namreč pojavile ideje in razmišljanja, da je ženski pravzaprav gej najboljši prijatelj, ker ne teži s seksom. Mnoge danes trdijo, da jim je gej boljši prijatelj kot najboljša prijateljica.
Moškega mnoge dejansko več ne potrebujete. Za prijatelje imate sovrstnice ter geje, mnoge znate narediti skoraj vse, če pa kaj ne znate, to uredi vaš prijatelj gej.
Dejansko ste nekatere, in ni vas tako malo, prišle do zaključka, da vam moški pravzaprav sploh ni potreben, da se da prav lepo živeti brez njega, oziroma je lepše biti sam, kot s kakšnim primerkom moškega spola, ki ustreza le 65-odstotno, ali pa še to ne.
Prav.
Ampak potem se ne smete čuditi, če tudi MNOGI moški niso več za resno zvezo, še manj za zakon. Kajti tudi oni vas pravzaprav ne potrebujejo. Z ženskami imajo enodnevne/enonočne avanture, prijateljujejo pa z moškimi (klapa, šport, kafič, gostilna).
Ne govorim o homoseksualcih, govorim o heteroseksualcih, ki nimajo ne vem kako močnega očetovskega nagona, ali (iz zgoraj opisanih razlogov) nimajo kakšne močne želje po intenzivni zvezi z osebo nasprotnega spola.
Prepričan sem, da je "razvoj" odnosov med spoloma rezultiral s tem, da spola ne hodita več eden proti drugemu (kot bi bilo najbrž prav), celo ne več eden ob drugem, temveč se razdalja (bolje prepad) žal povečuje...
Kdo torej z lahkoto živi brez drugega spola? Ve, ali mi?
Ali mogoče oboji in na ta način eni druge niti ne potrebujemo? In se velikokrat samo (na brzino) pofukamo in gremo dalje...