Vidim, da je nekaj debate o tem, da povezave ne delajo dovolj dobro vsem. To je gotovo problem, se pa strinjam s
sad, da se morajo včasih državljani kaj potruditi, da rešijo problem. Naši pradedki in prababice so srečevali z ogromnim problemom, kako zagotoviti obleke in za pozimi čevlje, da so lahko hodili otroci v šolo. Danes gredo državni organi malce nasproti, pred 100 leti pa si na dom dobil žandarje in par dni zapora, ker otrok ne pošiljaš v šolo, ker nimajo obutve.
Sicer pa šola na daljavo in problemi s povezami zame osebno niso nekaj novega. Ko je najstarejši otrok začel študij, je imel pri enem predmetu vsak vikend neke vrste "kolokvij". Par vprašanj. V časovnem oknu nekaj ur je lahko reševal, kadar je želel. Bile so neke omejitve glede skupnega časa in vsekakor nisi mogel reševati še enkrat, če ti je crknila povezava. Ker je bil čez vikende doma, mi pa samo simobil edge modem, smo imeli strog režim, ko je naznanil, da gre to reševat. Pa eno dodatno zunanjo anteno dodatno sem na hitro kupil in je sfural. Scene so bile tudi, če je od doma žele uploadati kake vaje ...
Jaz sem zato, da gredo otroci v šole. Takoj, oziroma "včeraj". Ampak jamranje, da imajo otroci zaradi šolanja od doma psihične težave, da se redijo in podobni članki v medijih, mi daje resen dvom v sposobnost slovenskih staršev, da so res starši. To pomeni, da moramo v času po epidemiji drastično skrajšati počitniške dneve, da nam populacija v dveh mesecih ne zboli in se ne zredi. Verjetno bi bilo 10 dni počitnic v dveh terminih še varno, vse ostalo pa je za otroke nevarno.