Ne bom odgovarjala na tiste najbolj primitivne, otročje izjave zgoraj, z veseljem pa sodelujem v debati z osebnostno zrelimi sogovorniki, ki ste se potrudili prebrati prvo objavo v celoti in razumete, ali pa vsaj skušate razumeti, o čem pišem.
Vsi gremo v službu vsak dan, ti, jaz in tu se nič ne spremeni. V tem kontekstu ostanemo še vedno izpostavljeni vsi.
Da pa odgovorim na tvoje vprašanje, zato ker so zavodi, kot so bolnišnice, domovi za ostarele, zapori itd. ustanove, ki jih v primeru, da se v njih s strani vsakodnevnih obiskovalcev (tudi iz bližnje Italije) razširi masovna okužba, ne moreš zapreti, kot to lahko narediš drugje. Žarišče ostane.
Ne vem, zakaj je nekaterim posameznikom tako težko razumeti in podpreti korake, da se omeji možnost vnosa okužbe, kot je bilo to storjeno v primeru bolnišnic in domov za ostarele. A se vam ne zdi, da je omejitev tega na ravneh, kjer je to mogoče, v interesu nas vseh, ne zgolj zaposlenih v zaporih?
Meni se zdi prav, da so po bolnišnicah začasno prepovedali obiske. A vam ne? Zapor v tem kontekstu ni nič drugačen. Ne vem, zakaj vam je pa v tem primeru malomarnost in ignoranco vodstva uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, da bi prevzeli ustrezne ukrepe z namenom omejitve okužbe, tako lahko spregledati.
A mi nismo ljudje? Saj to ne pomeni, da bom jaz posledično kaj bolj priviligirana in kaj manj izpostavljena, kot drugi zaposleni ki gredo v službo vsak dan, le do neke meje se lahko zmanjša tveganje splošne, masovne okužbe, kar je v interesu vseh nas, konec koncev živimo v isti državi, pa vodstvo kljub našem opozarjanju za to žal ne vidi potrebe.
siol.net
