V 80ih je bilo klopnega meningitisa že veliko, takrat sta ga še kot otroka prebolela dva bratranaca; takrat smo pri nas poznali tudi že Lymsko boreliozo.
Borelioze pa prej, v 70ih letih še nismo poznali, verjetno je že obstajala, le primerov pri nas ni bilo veliko, pa saj jih niti nismo znali diagnosticirati.
Ena od hipotez zakaj je bolezni, povezanih s klopi pri nas tako veliko (na dobro leto smo kdaj tudi v svetovnem vrhu) je, da je to zato, ker imamo nenormalno ogromno srnjadi (divjadi?), ki je nujen gostitelj ene od razvojnih faz klopa. Manj srnic -> manj klopov. Teh pa je tako veliko zato, ker smo po 2. svetovni lastnikom gozdov odvzeli lastništov nad divjadjo, ki živi na njihovih gozdovih in zato se je postrelilo veliko manj divjadi.
Po drugi strani je bilo včasih tudi lakote med ljudmi toliko, da je srne streljalo staro in mlado, in raubšic na črno je bil takrat obravnavan kot resen kriminal, imeli smo na s puškami na gotovs oborožene lovske čuvaje (v šoli se je nekoč menda bralo zgodbo kako je v vlogi čuvaja foter ustrelil lastnega sina)...
Skratka, nekoč se je srnce jedlo iz potrebe, danes pa jim pozimi lovska politika celo tala futer.
V Ameriki (kjer so prvi odkrili in opisali Lymsko boreliozo v kraju Lyme) so delali poskuse in na srne na določenem območju skoraj iztrebili, kar pa je število klopov na ljudeh le povečalo, saj so namesto na srne potem šli na drugo toplokrvno vrsto - ljudi. Ni pa jasno, če bi se tak eksperiment obnesel na večjem področju, recimo na 20 000 km2...
www.zdravo.si
