Ok ontopic. A (si) kdaj pomislil na alternativo, pa tu ne mislim tiste z neko višjo energijo, pa čim herbalnim ipd. bedarijami, ampak preprosto alternativo vdaje v usodo in uživanju do konca brez vse te agonije, ki jo daješ skozi?
Pač govorim o temu da bi si ob postavitvi diagnoze namesto 1001 špikanja, Ctjev, endskopije, kolenoskopije, gastroskopije, puljenja zob ... prižgal kubanko, se vsedel na teraso na sonček in z najboljšimi kolegi spil najljubšo pijačo, več njih. In tako vsak dan dokler ne prideš do (ne bom rekel konca ampak do faze kjer pač že si).
Ne, nikoli!!! Tudi pod razno ne, sem še premlad!
Kdor me pozna, ve zakaj. Sem izredno pozitiven, optimističen, čeprav tudi realist.
Agonija? Eh, zaenkrat mi je vse skupaj nekaj novega, vse sprejemam s smehom in humorjem, čeprav mnogi tega ne razumejo. Tudi moje objavljanje tukaj najbrž nekateri ne razumejo ali odobravajo....
Vem, da me najtežje obdobje (operacija, pooperacijsko obdobje na intenzivni in okrevanje) še čaka, ampak "šta se mora, nije težko"! Se bojim operacije, zapletov, možnosti, da umrem? Ne, ker to ni odvisno od mene, jaz bom borbal, kolikor bom lahko. Tudi s pomočjo družine, prijateljev in nenazadnje tudi vašo podporo!
Za kubanko na terasi in pijačo s prijatelji pa bo še čas!!!
