Takole gre pa zgodba o pečenki, sorry za fotke, ki niso najtrbulše
Ime Hubertusova pečenka, saj v naših krajih izhaja iz časov Ivana Tavčarja in njegovega življenja na Visokem.
Sam je imel veliko posestvo, pa ni bil velik lovec. Tako je dal kmetom, ki so živeli na posestvu in okoli, da lovijo na njegovem.
Za proti uslugo, pa so mu le ti enkrat letno morali pripraviti gostijo zanj in njegove ter so se lahko tudi sami udeležili gostije.
Ker je Sveti Hubertus, patron vseh jagrov, so pečenko tako tudi poimenovali.
Da se jo narediti iz praktično vseh sort divjačine, meni je najbolj pri srcu divji pujsek, najbolje "pižamar".
Takole pri nas smo se zbrali 6 odraslih in 4 otroci. Potrebnega materjala pa približno čez palec jušna zelenjava 1 komplet, čebula cca 1 kila, 750 gramov širokih rezancev, jušni fond, fižol, ocvirki, mast, in zadnja nogica mladega pižamarja.
Nogico auslezvamo, kust najtrprvo ven spipamo. Iz nje skuhamo močno jugo, ki jo ponucamo za zalivanje pečenke.
Za meso pripravimo suho paco, majron, malo šetraja,lovor,rožmarin, brinove jagode in malo popra. Predvsem pa ne solimo, da mesu ne iscedimo vode. Damo ga na hladno za dva dni.
Ko ga vzameno vn iz frižiderja, ga popečemo na močnem ognju z vseh strani, vse kar se scedi, bomo kasneje uporabili za praženje zelenjave.
Zgleda pa to približno takole
