Da ne boš rekel da govorim brez dokazov:
Kaj vse je Gregor Golobič naredil za Mobitel?
Finance 109/2009
9.6.09 00:01
http://www.finance.si/249360/Kaj_vse_je_Gregor_Golobi%E8_naredil_za_Mobitel
Leta 2001 smo v Financah objavljali podlistek Mira Rozmana, nekdanjega državnega sekretarja za pošto in telekomunikacije, v Janševi vladi nadzornika Telekoma in Mobitela . Tule je nekaj izsekov. Začenjamo pa z izjavo Gregorja Golobiča o njegovem vplivu na telekomunikacije.
Gregor Golobič: Nazaj v politiko me ne vleče, 20. januarja 2004
"Na področju telekomunikacij so se srečevali mnogi politični, strankarski in 'ostap-benderski' interesi. Na mestu, na katerem sem bil, sem se zelo hitro znašel v navzkrižju teh interesov ter srečal z raznimi skušnjavci in skušnjavami. Skupina znotraj Peterletove SKD si je zamislila, da mora država 'šenkati' koncesijo njihovemu Detlu 5, tu je bil s svojimi računicami Digitel , še pred tem Iskra Telekom ... Tu je morala vlada - in moj vpliv na to ni nobena skrivnost - potegniti določene poteze, da prepreči tovrstne razprodaje in s tem onemogoči razne finančne odvode. Če LDS ne bi imela take moči in vloge, bi bile mobilne telekomunikacije precej manj razvite, vrednost državnega premoženja, ki ga prek Telekoma predstavlja Mobitel, pa za faktorje nižja. Razumljivo je, da ljudje, ki so na tem področju iskali bližnjice za svoje zasebne interese, po eni strani nad tem niso bili navdušeni in imajo zamere, še posebno, ker so po drugi strani nagnjeni k temu, da sklepajo o drugih izključno po sebi."
http://www.finance.si/87615
Mobitel gre naprej, 7. marca 2001
V prvem podlistku Miro Rozman med drugim zapiše, da je uvajanje mobilne telefonije spremljalo močno zakulisno dogajanje, ki nas bolj približuje Balkanu kot Evropi. Glavno ozadje je močno povezano s strateškim interesom LDS, ki ga je udejanjal generalni sekretar Gregor Golobič skupaj z vodstvom Mobitela in njihovimi dobavitelji. LDS ne bi doživela takšnega vzpona, če ne bi obvladovala telekomunikacij in še posebno mobilne telefonije. Uspeh strank na volitvah je tesno povezan s spretnim načinom posrednega financiranja predvolilnih kampanj, najbolj jasen primer takšnega "subvencioniranja" stranke se je pokazal na zadnjih volitvah s sloganom Slovenija gre naprej. Za njegovo promocijo je Telekom vložil najmanj 50 milijonov tolarjev. Stranka LDS ga je nato odkupila za slab milijon tolarjev po poti, ki je na Balkanu še vedno zakonita. Iz tega je razvidno, zakaj so vodilni položaji v državnih telekomunikacijskih podjetjih tako pomembni za politične stranke.
http://www.finance.si/3264
Pravilo najmanj dva v Sloveniji ne velja, 8. marca 2001
V Sloveniji smo digitalno mobilno telefonijo GSM dobili zelo pozno. Prvi razlog za to je, da je bil v času, ko je bilo že znano, da prihaja digitalni standard, za potrebe univerzijade v Zagrebu uveden zastareli sistem NMT. Drugi razlog pa je, da zakonodaja ni omogočala izvajanja teh storitev zunaj organizacije, ki je imela status pravnega naslednika zveze jugoslovanskih podjetij PTT, to pa je bila PTT Slovenije in pozneje Telekom Slovenije. V političnem zakulisju pa se je začel postopek izsiljevanja in pritiskanja na koalicijskega partnerja SKD za izpeljavo prenosa legitimnih pravic Telekoma na Mobitel.
Na Telekomu je vodstvo po naročilu stranke LDS izvedlo primerjavo med projektoma, pripravljenima pri Mobitelu in Telekomu. Direktor Mobitela je takrat z neresničnimi podatki ustvaril videz, da je njihov projekt tehnično bolje pripravljen in da ima Mobitel na voljo 80 odstotkov lastnih sredstev za financiranje graditve omrežja. Dokaz o tehnični nepripravljenosti na ta projekt pa je prišel pozneje, ko je na podlagi Telekomovega projekta Mobitel za tri mesece prehitel tekmec Detel 5. Ko se je pokazalo, da je konkurenca hitrejša in kakovostnejša, ob tem pa namerava oblikovati nižje cene, je minister razveljavil dovoljenja in s tem zavrl konkurenco. Mobitel pa je nato s pridom izkoristil še pripravljene lokacije za bazne postaje.
Vlada je ob koncu leta 1995 ob pomoči generalnega sekretarja Mirka Bandlja nekoliko popravila predlagani sklep resornega ministrstva vladi, ki je Telekomu nalagal, da projekt izvede do začetka turistične sezone 1996, in določal take formalne pogoje, da se je sklep nanašal na Mobitel. Po sprejetju tega sklepa pa je ministrstvo omogočilo Mobitelu še prosto oblikovanje cen. Tako so bile cene skoraj dvakrat višje, kot jih je v svojem poslovnem načrtu predvidel Telekom. To pojasni tudi, zakaj je Mobitel lahko posloval z dobičkom kljub zelo visokim stroškom.
http://www.finance.si/3317
Rigl, Golobič in mobilni telefoni, 11. marca 2001
Priprava razpisa za podelitev koncesije je potekala kar s koalicijskimi usklajevanji, v katerih je Mobitel prek LDS brezobzirno uveljavljal svoj pristranski interes. Telekomunikacije je skupaj z energetiko in Srdom obvladoval Peter Rigl. V državni lasti bi obdržali predvsem nedonosni del omrežja, donosne storitve pa bi prenesli na zasebna podjetja, ki bi jih tranzicijsko sprivatizirali, ali pa na tista zasebna, ki bi jih delno dokapitaliziral kar Telekom. Drugo koncesijo za GSM bi po besedah Rigla vlada enako kot Mobitelu, torej brez razpisa, podelila še Elesu, potem pa bi država z njegovim posredništvom podjetje prodala tujcem.
V prvotnem predlogu resornega ministrstva je bila predvidena uvedba nacionalnega sledenja, kar pomeni, da bi drugi operater v začetku lahko uporabljal omrežje prvega. To bi drugemu operaterju omogočilo delno kompenzacijo za zamudo skoraj treh let. Temu določilu je v koalicijskih pogajanjih nasprotoval generalni sekretar LDS Gregor Golobič, ki je v imenu stranke nastopal kot strokovnjak za telekomunikacije. Glavna utemeljitev Mobitela proti uvedbi nacionalnega sledenja je bila, da bi tako drugi operater koval velike dobičke, saj bi z zelo majhnimi vlaganji takoj zagotavljal enako pokrivanje kot Mobitel.
Tretji primer nedovoljenega vmešavanja v neodvisno delo državne uprave pa je bilo posredovanje generalnega sekretarja vlade Boruta Šukljeta, ki je po Mobitelovih navodilih Simobilu poskušal preprečiti dodelitev številke 040. Po mnenju Mobitelovih "strokovnjakov" bi to konkurenci prineslo tako prednost, da bi bil ogrožen nacionalni interes.
http://www.finance.si/3368
Legendarni Majzelj in drugi na mobilni sceni, 13. marca 2001
Slivnik je ob neki priložnosti izjavil, da brez Mobitela tudi Maga ne bi bilo več, kar mu rad verjamem. Za LDS pa je najbolj pomembna mreža dobaviteljev, trženjskih podjetij, prekupčevalcev in uvoznikov telefonov, ki poslovno sodelujejo z Mobitelom. Praviloma so ta podjetja blizu LDS, saj je večino teh podjetnikov z lastnim zgledom vzgojil Peter Rigl. Razložil jim je, da dodana vrednost ni bistvena, ker se veliko laže zasluži s provizijami. Naučil jih je ustanavljati posredniška podjetja v tujini in davčnih oazah.
Vpliv Mobitela na finančne tokove je tako velik, da ima Majzelj v navezi z Golobičem takšno politično moč, da ministrstvo za informacijsko družbo neposredno izvaja projekte (privatizacijo, razpis UMTS) skladno z interesi vodstva Mobitela.
http://www.finance.si/3448