Vsak zdravstven sistem je podvržen ogromno notranjim pritiskom.
Imamo paciente, ki imajo potrebe, resnične, namišljene, inducirane, prodane.
Imamo izvajalce, ki imajo znanje in informacije, pa tudi željo pomagati, in željo zaslužiti. Del storitev, ki jih prodajajo, je življensko potrebnih, del ni - kje je meja, vedo oni in potem skoraj nihće več.
Imamo plačnike, ki želijo za začetek ne bankrotirat, potem pa še potegniti iz sistema čimveč, za paciente in zase.
Izvajalci imajo ta hip zase sanjski sistem. Direktor katere tovarne ima to srečo, da ima na začetku leta znano proizvodnjo za celo leto vnaprej? In vendar so predimenzionirani (očitno, ker imajo čas delat samoplačniške storitve), podorganizirani - to je optimistično, ker organizacije v resnici ni, in menda tolčejo izgube. Verjemi, kdor hoče.
Več zavarovalnic? To bi samo preneslo problem drugam. Več zavarovalnic pomeni administracije, trženja ipd, vse iz premij. Manjša zavarovalnica pomeni manjšo pogajalsko moč napram izvajalcem. Če hočemo ohraniti karkoli od javnega zdravstva, bo država vsem predpisala minimalno košarico in prepovedala izbirati paciente (ali izravnalne sheme in podobno administrativno mrcvarjenje tega kadavra). Torej bo edini dosežek razbitha ZZZS ta, da se bo nabor pravic skrčil, in bodo ostale šle za doplačila. Ampak ne kot je bilo dopolnilno zavarovanje, ki je pokrivalo večji ali manjši delež storitve, ampak bodo nenujne, neosnovne storitve pač večini nedostopne. večini tistih, ki služijo za življenje.
Meni se bolj smiselen zdi sistem, kot ga menda imajo v Španiji. Koncesionar prevzame celotno zdravstvo v regiji, zato dobi glavarino. Nezadovoljni pacienti, ki uidejo v drugo regijo, s seboj odnesejo več kot toliko denarja (npr 1,1 * glavarina), zato je izvajalec motiviran, da so pacienti zadovoljni, in da jih je čim manj. Torej vlaga v preventivo, pa v učinkovito eksekucijo - postavi moderno tovarno zdravja, ne pa da deluje v obratih iz časa Marije Terezije.
Ko enkrat izvajalcu odvzameš motivacijo, da prodaja nekoristve storitve (torej, dobil bo glavarino in to je to), ne bo bolniških zaradi čakanja na operacijo, in taksi prevozov bolnikov namesto rešitve. Ne bo potrebno preverjati, ali je bil poseg potreben ali ne. Zavarovalnici ostane, da določa košarico storitev. Sploh ni več zavarovalnica, ampak specializirana pisarna finančne uprave.