Balkan in Turčija 2009
Od Kalifornije preko Irana v Turčijo. Ne, to ni bila naša pot, ampak potek idej kam na potovanje z motorjem. S potovanjem smo začeli 12. Junija 2009. Pot nas je vodila mimo Turjaka, Kočevja in Delnic do Plitviških jezer.
Ribice v jezeru.
Slapovi vsepovsod.
Po ogledu jezer smo se odpravili čez mejo in si privoščili večerjo in spanje na nekem travniku.
Opravljena pot, prvi dan.
Drugi dan smo se odpravili ogledat Jajce, pot pa smo nadaljevali po bližnjici (luknjasti makadam) do Sarajeva.
Na poti.
Jajce.
Opravljena pot, drugi dan.
Po jutranjem ogledu Sarajeva z domačinom smo šli pozirat na lokalno plezališče.
Kakor mora biti vsak pravi Slovenec na Triglavu, mora biti vsak pravi Bosanec na izviru reke Bosne – Vrelo Bosne.
In ker nas je čas priganjal, smo se odpravili dalje, v vas Mesiæi, kjer so nam domačini odstopili prijeten kotiček za kampiranje ob reki Prači.
Pot nas je vodila mimo mosta na Drini.
Preko Srbije v Kosovo, kjer smo imeli iz hotela božanski pogled.
Opravljena pot v četrtem dnevu.
Naslednji dan smo odšli za Skopje, ampak ker nam je ostajalo veliko časa, smo skočili še malo v hribe, na Šar planino.
Pot, dan 5.
Po hitrem jutranjem sprehodu po Skopju smo jo ucvrli proti Bolgariji.
Naslednji dan smo se zbudili v deževno jutro. Čez Rodope smo se odpeljali na drugi konec Bolgarije in se nastanili v Svilengradu. Na srečo je bil to edini dan z dežjem na našem potovanju.
In končno smo prispeli v Turčijo.
Nekaj časa smo ostali v Istanbulu.
Basilica Cistern ( http://en.wikipedia.org/wiki/Basilica_Cistern ).
In pa kar precej mošej vsepovsod.
Istanbul smo zapustili in odpotovali še bolj na vzhod.
Tukaj nekje smo spali.
Šli smo dalje v osrednji del Turčije. Ogledali smo si Caravanserai ( http://en.wikipedia.org/wiki/Caravanserai ).
Zvečer pa smo se odpeljali pod vznožje gore Hasan Dagi.
Pot je izgledala nekako takole.
Naslednje jutro smo se podali na goro.
Sledila je pot v Kapadokijo.
Tudi po takih cestah smo se vozlili.
Motorje smo parkirali po opravljeni poti in si zrentali bicikle.
Ter odkolesarili v noč in se zakampirali v osrčju Kapadokije.
Po obisku hamama smo šli dalje.
V Kayseriju smo si ogledali bazar in preproge.
In odšli dalje.
Sledil je obisk policijske postaje.
In vožnja do vznožja gore Nemrut Dagi ( http://en.wikipedia.org/wiki/Mount_Nemrut ).
Kampirali smo malo pod pobiralci cestin in se zjutraj podali peš na vrh.
Po vrnitvi v dolino smo šli na motorje in v Mardin.
Mardin in Sirija v Ozadju skozi moje lepe indijanske noge.
Dosegli smo našo skrajno vzhodno točko in čas je že bil, da se počasi začnemo vračati.
Plavali smo na otok (http://en.wikipedia.org/wiki/Corycus).
Naslednje jutro smo šli pogledat Adamove skale.
In se odpravili ob obali v turistične dele Turčije.
Takole se ljudje kopajo, če jih preveč opeče sonce.
Pot smo nadaljevali do Olymposa.
Nastanili smo se v drevesnih hišicah.
Privoščili smo si še malo plezanja.
Naslednje jutro pa odšli za Pamukkale.
Pot smo nadaljevali preko Izmirja do Troje.
Troja sama po sebi ni nič posebnega.
Pot smo preko prekopa Dardanele nadaljevali do Sofije.
Naslednji dan smo si pogledali trdnjavo v Nišu.
In šli za Beograd.
In zadnji dan še domov v Slovenijo, kjer nas je zopet pričakal dež. In takole ti strga poceni težno obleko.
In potovanja je bilo konec.
Lp, Tuši
Od Kalifornije preko Irana v Turčijo. Ne, to ni bila naša pot, ampak potek idej kam na potovanje z motorjem. S potovanjem smo začeli 12. Junija 2009. Pot nas je vodila mimo Turjaka, Kočevja in Delnic do Plitviških jezer.
Ribice v jezeru.
Slapovi vsepovsod.
Po ogledu jezer smo se odpravili čez mejo in si privoščili večerjo in spanje na nekem travniku.
Opravljena pot, prvi dan.
Drugi dan smo se odpravili ogledat Jajce, pot pa smo nadaljevali po bližnjici (luknjasti makadam) do Sarajeva.
Na poti.
Jajce.
Opravljena pot, drugi dan.
Po jutranjem ogledu Sarajeva z domačinom smo šli pozirat na lokalno plezališče.
Kakor mora biti vsak pravi Slovenec na Triglavu, mora biti vsak pravi Bosanec na izviru reke Bosne – Vrelo Bosne.
In ker nas je čas priganjal, smo se odpravili dalje, v vas Mesiæi, kjer so nam domačini odstopili prijeten kotiček za kampiranje ob reki Prači.
Pot nas je vodila mimo mosta na Drini.
Preko Srbije v Kosovo, kjer smo imeli iz hotela božanski pogled.
Opravljena pot v četrtem dnevu.
Naslednji dan smo odšli za Skopje, ampak ker nam je ostajalo veliko časa, smo skočili še malo v hribe, na Šar planino.
Pot, dan 5.
Po hitrem jutranjem sprehodu po Skopju smo jo ucvrli proti Bolgariji.
Naslednji dan smo se zbudili v deževno jutro. Čez Rodope smo se odpeljali na drugi konec Bolgarije in se nastanili v Svilengradu. Na srečo je bil to edini dan z dežjem na našem potovanju.
In končno smo prispeli v Turčijo.
Nekaj časa smo ostali v Istanbulu.
Basilica Cistern ( http://en.wikipedia.org/wiki/Basilica_Cistern ).
In pa kar precej mošej vsepovsod.
Istanbul smo zapustili in odpotovali še bolj na vzhod.
Tukaj nekje smo spali.
Šli smo dalje v osrednji del Turčije. Ogledali smo si Caravanserai ( http://en.wikipedia.org/wiki/Caravanserai ).
Zvečer pa smo se odpeljali pod vznožje gore Hasan Dagi.
Pot je izgledala nekako takole.
Naslednje jutro smo se podali na goro.
Sledila je pot v Kapadokijo.
Tudi po takih cestah smo se vozlili.
Motorje smo parkirali po opravljeni poti in si zrentali bicikle.
Ter odkolesarili v noč in se zakampirali v osrčju Kapadokije.
Po obisku hamama smo šli dalje.
V Kayseriju smo si ogledali bazar in preproge.
In odšli dalje.
Sledil je obisk policijske postaje.
In vožnja do vznožja gore Nemrut Dagi ( http://en.wikipedia.org/wiki/Mount_Nemrut ).
Kampirali smo malo pod pobiralci cestin in se zjutraj podali peš na vrh.
Po vrnitvi v dolino smo šli na motorje in v Mardin.
Mardin in Sirija v Ozadju skozi moje lepe indijanske noge.
Dosegli smo našo skrajno vzhodno točko in čas je že bil, da se počasi začnemo vračati.
Plavali smo na otok (http://en.wikipedia.org/wiki/Corycus).
Naslednje jutro smo šli pogledat Adamove skale.
In se odpravili ob obali v turistične dele Turčije.
Takole se ljudje kopajo, če jih preveč opeče sonce.
Pot smo nadaljevali do Olymposa.
Nastanili smo se v drevesnih hišicah.
Privoščili smo si še malo plezanja.
Naslednje jutro pa odšli za Pamukkale.
Pot smo nadaljevali preko Izmirja do Troje.
Troja sama po sebi ni nič posebnega.
Pot smo preko prekopa Dardanele nadaljevali do Sofije.
Naslednji dan smo si pogledali trdnjavo v Nišu.
In šli za Beograd.
In zadnji dan še domov v Slovenijo, kjer nas je zopet pričakal dež. In takole ti strga poceni težno obleko.
In potovanja je bilo konec.
Lp, Tuši