'Če Slovenci ne bomo imeli prepričanja o naši identiteti, ne bomo dolgo obstali'
Zamejski pisatelj Boris Pahor praznuje 106. rojstni dan. Častitljivi jubilej je obeležil v ljubljanski knjigarni Konzorcij. Pahor se je uvodoma spomnil svojega prijateljstva in sodelovanja s priznanim fotografom Evgenom Bavčarjem, pomembno zaslužnim, da je danes Pahor tudi v tujini izjemno prepoznaven, priznan in priljubljen pisatelj.
Pot do pomembnega mesta v mednarodni literaturi sicer nikakor ni bila preprosta, je danes poudaril Boris Pahor, njegove knjige so v predalih založnikov samevale tudi po leto, dve.
Pahorjevo najbolj znano delo je zagotovo Nekropola iz leta 1967, ki opisuje njegovo taboriščno izkušnjo. V francoščini nosi ta njegova taboriščna pripoved naslov Pèlerin parmi les ombres ali Romar med sencami. Namenoma. Ko je namreč Pahor preveril, koliko "nekropol" v francoščini že obstaja, jih je bilo že enajst. In tako je Nekropola postala Romar med sencami. "Točno to sem namreč v taborišču tudi bil," je povedal Pahor in se spomnil taborišča, kjer so med drugim zdravniki z veliko vnemo secirali možgane in iskali razlike med možgani Judov in Nemcev.
Prav toliko kot pisatelj in pričevalec o nasilju totalitarnih režimov, je danes Pahor znan kot izjemen zagovornik narodne samozavesti. "Ne želim, da drugi odločajo o mojem življenju," pravi Pahor, pri svojih 106. letih mož izjemno jasnih misli, z neprimerljivim smislom za pripovedovanje do zadnje podrobnosti – o spominih, starih desetletja.
Pahorjev rojstni dan sicer tudi letos odmeva daleč zunaj slovenskih meja. Maja je tako Pahor kraljeval na na prvi strani literarne priloge francoskega dnevnika Le Figaro. Novinar Thierry Clermont je spisal poglobljeno reportažo, s katero je bil promoviran tudi izid novega Pahorjevega dela v francoščini - Et si c’était à refaire. Chemins de Boris Pahor ali – Če bi moral vse narediti znova. Poti Borisa Pahorja. Za izdajo tudi tokrat stoji založba Pierre–Guillaume de Roux, ki je leta 1990 tudi prva izdala že omenjen prevod Nekropole.
Pahorju, ki je zbranim v Konzorciju dobro uro približeval pot svojih del do bralca in jih mestoma zabaval z anekdotami, so čestitke izrekli številni zbrani in mu zaželeli še veliko zdravih let in uspehov – slišati je bilo tudi pozive po tem, da bi si zaslužil Nobelovo nagrado. "Vaša dela dokazujejo veličino slovenskega človeka," je dejal Peter Kovačič Peršin, eden najožjih Pahorjevih sodelavcev pri reviji Zaliv.
Pahor, ki poudarja, da se "starega človeka splača poslušati", je praznovanje zaključil s pozivom po več narodne identitete: "Mi Slovenci, če ne bomo imeli prepričanja o naši identiteti, ne bomo obstali dolgo!" "Očitno bomo imeli počasi pred slovenščino še kitajščino," je opozoril Pahor. "Mi danes nismo zavedni Slovenci," je še poudaril pisatelj in okaral sestavo parlamenta, kjer že leta prednjačijo iste sile.
Vir: KLIK
Zamejski pisatelj Boris Pahor praznuje 106. rojstni dan. Častitljivi jubilej je obeležil v ljubljanski knjigarni Konzorcij. Pahor se je uvodoma spomnil svojega prijateljstva in sodelovanja s priznanim fotografom Evgenom Bavčarjem, pomembno zaslužnim, da je danes Pahor tudi v tujini izjemno prepoznaven, priznan in priljubljen pisatelj.
Pot do pomembnega mesta v mednarodni literaturi sicer nikakor ni bila preprosta, je danes poudaril Boris Pahor, njegove knjige so v predalih založnikov samevale tudi po leto, dve.
Pahorjevo najbolj znano delo je zagotovo Nekropola iz leta 1967, ki opisuje njegovo taboriščno izkušnjo. V francoščini nosi ta njegova taboriščna pripoved naslov Pèlerin parmi les ombres ali Romar med sencami. Namenoma. Ko je namreč Pahor preveril, koliko "nekropol" v francoščini že obstaja, jih je bilo že enajst. In tako je Nekropola postala Romar med sencami. "Točno to sem namreč v taborišču tudi bil," je povedal Pahor in se spomnil taborišča, kjer so med drugim zdravniki z veliko vnemo secirali možgane in iskali razlike med možgani Judov in Nemcev.
Prav toliko kot pisatelj in pričevalec o nasilju totalitarnih režimov, je danes Pahor znan kot izjemen zagovornik narodne samozavesti. "Ne želim, da drugi odločajo o mojem življenju," pravi Pahor, pri svojih 106. letih mož izjemno jasnih misli, z neprimerljivim smislom za pripovedovanje do zadnje podrobnosti – o spominih, starih desetletja.
Pahorjev rojstni dan sicer tudi letos odmeva daleč zunaj slovenskih meja. Maja je tako Pahor kraljeval na na prvi strani literarne priloge francoskega dnevnika Le Figaro. Novinar Thierry Clermont je spisal poglobljeno reportažo, s katero je bil promoviran tudi izid novega Pahorjevega dela v francoščini - Et si c’était à refaire. Chemins de Boris Pahor ali – Če bi moral vse narediti znova. Poti Borisa Pahorja. Za izdajo tudi tokrat stoji založba Pierre–Guillaume de Roux, ki je leta 1990 tudi prva izdala že omenjen prevod Nekropole.
Pahorju, ki je zbranim v Konzorciju dobro uro približeval pot svojih del do bralca in jih mestoma zabaval z anekdotami, so čestitke izrekli številni zbrani in mu zaželeli še veliko zdravih let in uspehov – slišati je bilo tudi pozive po tem, da bi si zaslužil Nobelovo nagrado. "Vaša dela dokazujejo veličino slovenskega človeka," je dejal Peter Kovačič Peršin, eden najožjih Pahorjevih sodelavcev pri reviji Zaliv.
Pahor, ki poudarja, da se "starega človeka splača poslušati", je praznovanje zaključil s pozivom po več narodne identitete: "Mi Slovenci, če ne bomo imeli prepričanja o naši identiteti, ne bomo obstali dolgo!" "Očitno bomo imeli počasi pred slovenščino še kitajščino," je opozoril Pahor. "Mi danes nismo zavedni Slovenci," je še poudaril pisatelj in okaral sestavo parlamenta, kjer že leta prednjačijo iste sile.
Vir: KLIK