V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je ateist oseba ki taji, ki ne priznava boga..skratka brezbožnik..
Da bi vsi ateisti verjeli v neobstoj Boga, s čimer impliciraš da ateizem obstaja le kot nasprotovanje teizmu, je malo za lase privlečeno. Seveda je pri nekaterih ljudeh takšna definicija ateizma možna oz. dejanska, vendar ne moremo tega posplošiti na vse ateiste. Nekateri ljudje pač nis(m)o socializirani v religijo ter v potrebo po veri v nekaj nadnaravnega, zato naš ateizem zagotovo ne more temeljiti na nasprotovanju obstoja Boga. Seveda pa s tem ne izključujem možnosti oz. dejstva, da nekateri svoj ateizem gradijo ravno na slednjem.
Po eni strani sem razmišljal nekako takole; Bog po meni ni nekaj logično-konceptualnega torej ni zadeva razuma ampak verovanja. Tako posledično ne moremo niti govoriti o Bogu, niti Ga zanikati, ne da bi že verovali.
A Mtei me je nekako alegorično prisilil v mišljenje, da morda le gre za zmoten argument kakor koli že verujočih ljudi1. Ateist nikdar ne prosi k odsotnosti Boga, da bi mu pomagal v stiski, ne daje prostovoljnih prispevkov ateističnim združenjem, se ne združuje z ostalimi ateisti v skupnosti, posvečene odsotnosti Boga. Se ne ubada s tem, kako ga bo Božja odsotnost kaznovala za storjene grehe,ne čuti pogleda božje odsotnosti, ko stori greh. Ateist ti ne bo nič bolj zaupal, če mu poveš, da ne verjameš v Boga.
Dasiravno sem v tisti objavi zapisal da je ateizem sporen že v samem bistvu, z nadaljnim razmišljanjem vsekakor dopuščam dejstvo, da ateizem v svojih “praktičnih” posledicah vsekakor ni oblika nekega kvazi verovanja. Pravi ateist najbrž preprosto odmisli vprašanja Vsemogočnega.
A vesseno se poraja mišljenje: Ateist po definiciji popolnoma zavrača vsakršno presežno naravo kozmosa in religijo zavrača zato, ker se ukvarja s tem presežnim. Logična posledica tega pa je, da z zavračanjem presežnega ravno daje presežen pomen nepresežnosti, ki jo kot edino sprejema. Religija pa ni samo stvar vere v Boga, ampak je v stvari odnosa do presežnega. Tu je možno zaslediti paradoks ateizma in če tako vzamemo religijo kot sredstvo, ki osmišlja človekovo bivanje, potem bi s te perspektive lahko dejali, da je ateizem religija materialistov in v sodobnem svetu tudi kapitalistov, saj sta dobiček in materija postala njihov “bog”.
Ateist torej odklanja vsakršno obliko metafizike oz. stvarnosti, ki se je s čutili ne da zaznati,… torej tu ni prostora za nikakršno presežno, za nikakršno mistiko, ob enem pa paradoksalno postavlja materijo in kapital v mistične in metafizične sfere.
Citat:
Uporabnik keber pravi:
Citat:
Uporabnik suzica pravi:
Jst sem na vso moč molil za vaše duše, da se boste eprobrnili in nehali po cerkvi žgat in da boste na alterju nehali spamirat..
Če moliš za šankom pri Ravnikarju, še ne pomeni, da si v cerkvi, ta je malo višje.
Je lokalni župnik nedolgo nazaj povedal ..da je boljše če v gostilni mišliš na cerkev v času maše , kot pa da v cerkvi misliš na gostilno
Drugače je pa ta župnik dobrosrčen in pripravljen takoj pomagat ljudem in posebej invalidom..npr ko kaj takega pričakovati od ateista je ILUZIJA.
suzica ma vas rad
