a se je ze kdo vprasal, da tudi v nasih kinih ni slika ravno na nivoju - vse nekaj razmazano tako da me ze rahlo moti, docim zvok je pa solidenLPWWY
1eur na mesec za filme
- Ustvarjalec teme Fusion
- Začetni datum
Oziroma isti stavek iz nevtralnega zornega kota:
Ali bo cene določala raja, ki bi rada vse zastonj, ali pa avtorji (in založbe), ki bi radi delali en dan na leto, plačano pa bi imeli 10 let in bo cena izhajala iz neke kalkulacije, ki pa ne more znašati 1 evro na mesec.
če že omenjaš, slika je welcome to 1990 (kaj je že to neki HD pa to?), zvok je pretiho in premalo basa, za poslastico pa dobiš 10 min reklam, podivjane najstnike in raznorazne druge družbene izrodke ki ne vedo da morajo bit v dvorani tiho
vsaj moji kino obiski so se iz teh razlogov zreducirali iz nekaj krat na 1x na leto. no k temu je seveda tudi pripomogel krepki home cinema in hd material na torrentih
Trosiš neumnosti in posplošuješ, kjer ni primerno in primerljivo.
Natanko tako, potrošnik diktira ceno, če ne moreš ponuditi cene, ki bi jo raja (klošarji) plačali, FU, propadi.Še en dokaz, da nimaš pojma o čem trobiš, kar, če bi bilo po tvoje, bi plačeval 2€ za minuto pogovora preko mobilnika, samo za primerjavo. Na Kubi in Severni Koreji pa imajo plansko gospodarstvo, kjer proizvajalec, preko državnih organov, določa ceno. Sem ti rekel, da prižgi klimo.
Ravno tako imajo v razvitem svetu državni organi nalogo (pred uno, ščititi kapital, kar ti zagovarjaš), ščititi "klošarje" pred samovoljo velikih korporacij in požrešnimi kapitalisti.
Bolj ko pisariš, bolj v temo brcaš, sorry.
Očitno ti ni dano, da bi razumel, da je nesprejemljivo, da se tako bedasti predlogi (1 evro mesečno za dolvleko glasbe) pojavljajo samo v povezavi s kulturnimi dosežki in projekti, vse ostalo (hrana, enegenti, obresti v bankah) pa določajo drugi in potrošnik na to nima vpliva.
In da se lahko pride do kulture in jo krade samo zato, ker to omogoča tehnologija (splet), ostale tehnologije pa tega ne bodo nikoli omogočale - še več, še bolj nas bodo lupili (za primer satelitsko cestninjenje, kjer boš že za en prevožen km dal skoraj toliko, kot bi ti in tebi enaki bili pripravljeni plačati za enomesečni download VSE glasbe).
In z nekom (ti), ki smatra, da je en evro (ali 20 evrov) za VSO glasbo na spletu prava odškodnina, se ne mislim več pregovarjati. Se ti vidi, da si v službi zaposlen kot mezdni delavec za 600 ali 800 evrov in ti že sama misel, da bi nekdo s kreativnostjo, avtorstvom zaslužil (magari v glasbi) mesečno 10.000 ali 30.000 evrov, nesprejemljiva.
Argumenta za tako bedast predlog (1 evro) pa seveda nisi podal niti enega. Izjava "Več ne dam" namreč NI resen argument!
Torej se nimava več kaj pogovarjati in sva dialog zaključila.
In da se lahko pride do kulture in jo krade samo zato, ker to omogoča tehnologija (splet), ostale tehnologije pa tega ne bodo nikoli omogočale - še več, še bolj nas bodo lupili (za primer satelitsko cestninjenje, kjer boš že za en prevožen km dal skoraj toliko, kot bi ti in tebi enaki bili pripravljeni plačati za enomesečni download VSE glasbe).
In z nekom (ti), ki smatra, da je en evro (ali 20 evrov) za VSO glasbo na spletu prava odškodnina, se ne mislim več pregovarjati. Se ti vidi, da si v službi zaposlen kot mezdni delavec za 600 ali 800 evrov in ti že sama misel, da bi nekdo s kreativnostjo, avtorstvom zaslužil (magari v glasbi) mesečno 10.000 ali 30.000 evrov, nesprejemljiva.
Argumenta za tako bedast predlog (1 evro) pa seveda nisi podal niti enega. Izjava "Več ne dam" namreč NI resen argument!
Torej se nimava več kaj pogovarjati in sva dialog zaključila.
O ti vsevednež ti, še dobro, da poznaš moje finančno stanje in da, kljub temu, da ne prebereš, še bolje, ne razumeš, kaj sem napisal, podajaš mnenje. Kaj moremo, eni ste pač v sprejemanju informacij omejeni na zelo majhno sočasno količino.
To, da mešaš povsem ne enake stvari, opozarja prav na to, ali pa namenoma prcaš. Praviš, da na ostale cene potrošniki nimamo vpliva? Napaka in znak popolnega nepoznavanja delovanja tržne ekonomije, da o preprosti kmečki logiki niti ne govorim.
Mah, bom raje nehal, tole je zate prekompleksno in si padel na nivo žaljitev v interesu napada na povsem legitimne argumente, ki sem jih podal. Itak sem opazil, da si uspel odgovoriti samo na poste, kjer ni bilo več kot 14 besed, tako da bom raje nehal kakorkoli debatirat s tabo, vsaj o tej temi. Grem svojo mezdo kurit.
To, da mešaš povsem ne enake stvari, opozarja prav na to, ali pa namenoma prcaš. Praviš, da na ostale cene potrošniki nimamo vpliva? Napaka in znak popolnega nepoznavanja delovanja tržne ekonomije, da o preprosti kmečki logiki niti ne govorim.
Mah, bom raje nehal, tole je zate prekompleksno in si padel na nivo žaljitev v interesu napada na povsem legitimne argumente, ki sem jih podal. Itak sem opazil, da si uspel odgovoriti samo na poste, kjer ni bilo več kot 14 besed, tako da bom raje nehal kakorkoli debatirat s tabo, vsaj o tej temi. Grem svojo mezdo kurit.
Mene tudi moti popolno nespoštovanje intelektualnega dela in avtorskih izdelkov. Ker velika večina ljudi ni avtorjev, takšnega dela ne poznajo, ne znajo ga ovrednotiti in posledično ne ceniti. V Sloveniji je še vedno kultura fizičnega dela in nekomu, kicel dan zlaga gajbe pira v skladišču za 500 EUR mesečne plače se zdi 10 EUR za nakup in pravico ogledovanja filma preveč.
Dejstvo pa je, da produkcija in celotna prodajna veriga intelektualnih vsebin (v tem primeru filmov, glasbe in programske opreme) ni poceni. Vložki so konkretni, pričakuje se pošteno plačilo za opravljeno delo in ustrezen zaslužek, ki ni zagotovljen in temelji na povprečju, ki ga tvorijo nekateri dobro prodajani izdelki, mnogo slabo prodajanih in nekaj povprečno prodajanih.
Blockbusterjev ni malo, veliko več pa je filmov, albumov, ki se prodajajo zelo slabo, ne polnijo dvoran itd. Podobno je pri softveru.
Tudi slabo prodajane izdelke je treba financirati, pogosto iz zaslužka, ki ga prinesejo dobro prodajani.
Pri tovrstnih izdelkih pač ni garancije, da bodo vsi super uspešni. Tukaj ni tako kot pri proizvodnji kruha kjer po istem kopitu in z zelo majhnim izmetom, spečeš 10 ton štruc.
Nakup avtorskih vsebin za 1 EUR je iluzija. Lahko se zanašamo na brezplačni dolpoteg, ampak to dolgoročno ne bo delovalo. Večja kot bo izguba producentov zaradi tovrstne kraje, večji bo lobistični pritisk na zakonodajalce, ki nam bodo prej ali slej postregli z neprijetnimi restrikcijami in nadzorom. Lobistični pritisk medijskih konglomeratov, ki v okviru svojih poslov skrbijo tudi za glasbeno in filmsko industrijo, je največji na svetu. Torej ga ne podcenjevati. Politike postavljajo in rušijo mediji, ne volilci. Ti so zgolj ovce (v 90% primerov), ki sledijo prebranemu, slišanemu, videnemu. Dobra stara Goebbelsova praksa, ki je temeljila na nekaj desetletij starih teorijah propagande.
Lastniki zabavnih vsebin bodo prej ali slej vseeno prisiljeni poiskati kompromis. Odklop od fizičnega medija (CD, DVD) in preklop na virtualni medij (IPTV, internet). iTunes Store je dober primer. Video on demand na SiOL TV je tudi dober primer.
Pa poglejmo bolj konkretno.
Trdim, da bo v roku 5 let nakup glasbenega albuma stal največ 6 EUR, posamezne pesmi pa 1 EUR. S tem se bo spodbujal nakup albumov in ne zgolj posameznih pesmi kar je omogočal prav internet. Albumi morajo obstajati, ni dovolj snemati le singlov.
Ogled filma bo stal 1 EUR za filme od 2 let starosti naprej. Čakam še prihod aktualnih blockbusterjev, ki se predvajajo v kinu. Ti bodo stali vsaj 5 EUR ob premieri filma, kasneje pa bo cena malce padla, od odhodu iz kina na največ 2 EUR in nato čez čas na 1 EUR.
Zakaj ne ceneje? Zato ker multipleksi ne živijo od prodanih kart temveč od vsega ostalega, kar tvori "doživetje" kina - pijača, hrana, merchandising itd. Ob ogledu doma ti "stranski" prihodki odpadejo. Čisti dobiček iz dejavnosti je zato treba poiskati pri online najemu blockbusterja, recimo da za to zadošča 5 EUR na ogled, ob hkratnem upoštevanju dejstva, da se bo s tem povečalo število gledalcev (pred TV jih lahko sedi tudi več kot eden).
Jaz že sedaj počasi migriram v legalne vode. Mnoge filme najamem na SiOL TV in jih plačam po razumni ceni. V kino ne hodim zaradi klientele, porabe časa in neobstoja tipke "Pause" itd. Prav tako se ne želim prilagajati terminom predvajanja filma in želim, da mi je ta na voljo takrat, ko se sam za to odločim.
Dejstvo pa je, da produkcija in celotna prodajna veriga intelektualnih vsebin (v tem primeru filmov, glasbe in programske opreme) ni poceni. Vložki so konkretni, pričakuje se pošteno plačilo za opravljeno delo in ustrezen zaslužek, ki ni zagotovljen in temelji na povprečju, ki ga tvorijo nekateri dobro prodajani izdelki, mnogo slabo prodajanih in nekaj povprečno prodajanih.
Blockbusterjev ni malo, veliko več pa je filmov, albumov, ki se prodajajo zelo slabo, ne polnijo dvoran itd. Podobno je pri softveru.
Tudi slabo prodajane izdelke je treba financirati, pogosto iz zaslužka, ki ga prinesejo dobro prodajani.
Pri tovrstnih izdelkih pač ni garancije, da bodo vsi super uspešni. Tukaj ni tako kot pri proizvodnji kruha kjer po istem kopitu in z zelo majhnim izmetom, spečeš 10 ton štruc.
Nakup avtorskih vsebin za 1 EUR je iluzija. Lahko se zanašamo na brezplačni dolpoteg, ampak to dolgoročno ne bo delovalo. Večja kot bo izguba producentov zaradi tovrstne kraje, večji bo lobistični pritisk na zakonodajalce, ki nam bodo prej ali slej postregli z neprijetnimi restrikcijami in nadzorom. Lobistični pritisk medijskih konglomeratov, ki v okviru svojih poslov skrbijo tudi za glasbeno in filmsko industrijo, je največji na svetu. Torej ga ne podcenjevati. Politike postavljajo in rušijo mediji, ne volilci. Ti so zgolj ovce (v 90% primerov), ki sledijo prebranemu, slišanemu, videnemu. Dobra stara Goebbelsova praksa, ki je temeljila na nekaj desetletij starih teorijah propagande.
Lastniki zabavnih vsebin bodo prej ali slej vseeno prisiljeni poiskati kompromis. Odklop od fizičnega medija (CD, DVD) in preklop na virtualni medij (IPTV, internet). iTunes Store je dober primer. Video on demand na SiOL TV je tudi dober primer.
Pa poglejmo bolj konkretno.
Trdim, da bo v roku 5 let nakup glasbenega albuma stal največ 6 EUR, posamezne pesmi pa 1 EUR. S tem se bo spodbujal nakup albumov in ne zgolj posameznih pesmi kar je omogočal prav internet. Albumi morajo obstajati, ni dovolj snemati le singlov.
Ogled filma bo stal 1 EUR za filme od 2 let starosti naprej. Čakam še prihod aktualnih blockbusterjev, ki se predvajajo v kinu. Ti bodo stali vsaj 5 EUR ob premieri filma, kasneje pa bo cena malce padla, od odhodu iz kina na največ 2 EUR in nato čez čas na 1 EUR.
Zakaj ne ceneje? Zato ker multipleksi ne živijo od prodanih kart temveč od vsega ostalega, kar tvori "doživetje" kina - pijača, hrana, merchandising itd. Ob ogledu doma ti "stranski" prihodki odpadejo. Čisti dobiček iz dejavnosti je zato treba poiskati pri online najemu blockbusterja, recimo da za to zadošča 5 EUR na ogled, ob hkratnem upoštevanju dejstva, da se bo s tem povečalo število gledalcev (pred TV jih lahko sedi tudi več kot eden).
Jaz že sedaj počasi migriram v legalne vode. Mnoge filme najamem na SiOL TV in jih plačam po razumni ceni. V kino ne hodim zaradi klientele, porabe časa in neobstoja tipke "Pause" itd. Prav tako se ne želim prilagajati terminom predvajanja filma in želim, da mi je ta na voljo takrat, ko se sam za to odločim.
Za takšne cene kot si jih navedel sem takoj za. Bi pri mojem gledanju filmov in snemanju muske porabil glih tok k za kufe na mesec.
6 EUR za album ni problema ne pa sedanje cene za album z 2 dobrima komadoma 2 srednje žalosti ostalo pa velike žalosti.
Sem se pa spomnil, da je na Švedskem v parlament prišla stranka, ki se zavzema za brezplačen prenos vsebin na netu.
Pa če pomislim kaj vse so Švedi začeli in smo ostali pobrali čez XY let.
6 EUR za album ni problema ne pa sedanje cene za album z 2 dobrima komadoma 2 srednje žalosti ostalo pa velike žalosti.
Sem se pa spomnil, da je na Švedskem v parlament prišla stranka, ki se zavzema za brezplačen prenos vsebin na netu.
Pa če pomislim kaj vse so Švedi začeli in smo ostali pobrali čez XY let.
Coolbowder, se čist strinjam s tabo, vsako delo je treba plačati, vendar vseeno mislim, da bo tudi pavšal zanimiv za "proizvajalce" če bo le dovolj dobro postavljen. Jasno je, da je 1€ totalna bedarija in iluzija. Konec koncev že sedaj do neke mere uporabljamo pavšalno plačevanje intelektualne lastnine vsak dan. Kaj pa je radijska in TV naročnina ter plačilo drugim distributerjem (iptv, kablaši...) drugega, kot pavšalno plačevanje glasbenih in video vsebin? Verjetno je kombinacija obojega tisto pravo, kar se bo izcimilo.
Sedanja cena nosilca zvoka ali slike vsebuje tudi strošek posrednikov pri prodaji ter njihov zaslužek. Vključuje tudi strošek proizvodnje in distribucije fizičnih nosilcev, marketinga, lokalizacije itd.
Pri digitalni distribuciji se izloči velik del posrednikov, strošek fizičnega nosilca, poveča se delež vložka v digitalni marketing (redne uporabniki on line servisov nagovarjaš digitalno in ne primerno preko klasičnih kanalov oglaševanja), vložek v klasični pa se lahko zmanjša itd.
Ne vem, kakšne marže imajo recimo končni prodajalci, torej ne vem, koliko Big Bang dobi od ene prodane zgoščenke. Mislim pa si, da je marža v rangu nekaj deset odstotkov saj morajo konec koncev financirati zaloge, prostor v trgovini itd. Z digitalno prodajo se to izloči, trgovina pa ni treba, da stoji v vsaki državi.
Pri digitalni distribuciji se izloči velik del posrednikov, strošek fizičnega nosilca, poveča se delež vložka v digitalni marketing (redne uporabniki on line servisov nagovarjaš digitalno in ne primerno preko klasičnih kanalov oglaševanja), vložek v klasični pa se lahko zmanjša itd.
Ne vem, kakšne marže imajo recimo končni prodajalci, torej ne vem, koliko Big Bang dobi od ene prodane zgoščenke. Mislim pa si, da je marža v rangu nekaj deset odstotkov saj morajo konec koncev financirati zaloge, prostor v trgovini itd. Z digitalno prodajo se to izloči, trgovina pa ni treba, da stoji v vsaki državi.
Ravno zato, ker se struktura cene bistveno spremeni, je verjetno to, kar sem jaz napisal, torej kombinacija enega in drugega (in tretjega) tista prava kombinacija. Verjetno se bodo ravno sedanji distributerji vsebin s svojo infrastrukturo lahko vključili, lep primer je HBO digital, v zaenkrat bolj skopi obliki, a vendarle, zametki so. Recimo nekako takole, pot blockbusterja; udarna kampanija s premierami v kinih - predvajanje v kinih - DVD in on-line s plačilom po "predvajanju" in na koncu v pavšalni videoteki.
Jaz sem dal samo en možen scenarij. Mogoče bodo pogruntali, da je premiera, kjer se vsi akteri kažejo, lahko samo prvi bum, jutri pa izvoli, plačaj ceno in ga glej doma, kadarkoli se ti zdi, lahko v dveh delih, mogoče sredi dopoldneva ali ponoči, lepo zleknjen na kavču, kjer lahko mirno prdiš, rigaš, se bašeš s hrano in pijačo ter film ustaviš, da greš narediti prostor za novo pivo (kar je ogromna prednost pred kini, ki so po moje pase). Lahko pa greš seveda tudi v kino.
Mogoče to sploh ni neumno, prvi mesec po premieri je cena 3x višja, drugi mesec 2x in potem tako naprej. Jasno je, da mora biti na začetku višja in da ne more biti v pavšalnem sklopu. Zraven bi dodal še možnost nakupa "za vedno", kjer bi si film pretočil na disk in ga gledal 100x če bi hotel, enako kot DVD, samo brez plastike.
Enim nam ni tako silno važno, kdaj film gledamo, jaz recimo že vsaj 10 let nisem videl filma prej kot par mesecev po premieri. Enostavno sem prekomot za to, neumno se mi zdi matrati z nekimi komaj gledljivimi kopijami, raje počakam, da dobim (na tak ali drugačen način) film v dobri kvaliteti. Jaz bi bil za pavšalno plačevanje idealen, filme gledam tako redko, da bi imeli z menoj sigurno profit, obenem pa nimam ne časa ne volje ogled filma planirati v naprej, da bi šel v kino (če ne štejem pavijanov v dvorani), trgovino po DVD ali videoteko, ne, gledam, kar je doma dosegljivo na TVju (tudi videoteka) in diskih (torrenti). Daj mi možnost, da mesečno plačujem neko določeno vsoto, recimo 15€ za vsebine, ki so starejše in možnost plačila po ogledu za novejše naslove. Prec podpišem in snamem uTorrent z diska.
