"Saj bom začel varčevati za pokojnino, ampak najprej moram odplačati kredit, zamenjati že zastarelo streho, otroku kupiti novo smučarsko opremo itd.". To so izjave ljudi, ki se še ne zavedajo pomena pravočasnega pristopa k pokojninskemu varčevanju.
Drobiž, ne pokojnina!
Pred leti so v večini primerov prevladovale police življenjskega zavarovanja z udeležbo na dobičku, z mesečno premijo povprečno v višini 50 DEM, kar bi sedaj znašalo malo več kot 25 EUR. Danes se le redkokdaj sklene polica življenjskega zavarovanja z udeležbo na dobičku s tako nizko premijo. Zakaj?
• Ponudba zavarovalnih produktov je postala mnogo pestrejša. Največjo dopolnitev predstavljajo predvsem naložbena zavarovanja, ki se dopolnjujejo z ostalimi varčevalnimi produkti.
• Vedno bolj se zavedamo, da moramo sami poskrbeti za finančni primanjkljaj (pokojninsko luknjo), ki bo nastala ob upokojitvi.
• Vedno večji delež svojih prihodkov namenjamo za ta namen.
Vse lepo in prav. Ampak v večini primerov še vedno ni urejeno tako, kot bi moralo biti!
Odlašanje se ne splača!
Vedno se najdejo potrebe, za katere moramo nameniti nekaj kapitala. Zato se dostikrat zgodi, da se v misli prikrade ideja, da lahko varčevanje za pokojnino še malo počaka. "Samo tole še poravnam, potem pa začnem varčevati za pokojnino. Saj je še dosti časa." Denarja nikoli ni preveč, čas pa neusmiljeno teče.
Primer:
Do leta 2037 želimo privarčevati 100.000 EUR. S tem bomo priskrbeli glavnico za izplačevanje rente, ki bo nadomeščala izpad dohodka zaradi premajhne pokojnine.
S pomočjo strokovnjaka izberemo primerno obliko varčevanja, kjer pričakujemo približno 7 odstotkov realnega povprečnega letnega donosa.
Tabela nazorno prikazuje, da bodi tisti, ki odlašajo, plačevali in plačali mnogo več za enak rezultat!
Varčujemo dovolj?
Po raziskavi Inštituta za ekonomska raziskovanja v Sloveniji za pokojnino znatno premalo varčujemo. Povprečna premija na prebivalca znaša le 36 EUR. To je slaba uteha za večino tistih, ki verjamejo, da so s tem rešili finančni problem svoje pokojnine.
Z mesečno premijo 36 EUR bi potrebovali več kot 40 let in pol, da bi po kriterijih v zgornjem primeru privarčevali 100.000 EUR. Toliko časa imajo le tisti, ki še niso, ali pa so šele začeli graditi svojo poslovno kariero. S tem mislim mlajšo populacijo, ki je zaposlena šele kratek čas in študente.
Pomembni dejavniki za dobro pokojninsko varčevanje so:
* Pravilna izbira oblike varčevanja, primerne glede na posameznikove želje, potrebe in finančne sposobnosti.
* Dovolj časa za uresničevanje ciljev. Velja namreč, da prej kot začnemo, lažje bomo prišli do cilja.
* Dovolj visoki vložki za varčevanje.
Poleg vseh dajatev, ki obremenjujejo vsako gospodinjstvo in posameznika, se je res težko odločiti še za en dodatni strošek. Vendar moramo v času, ko smo polno delovno sposobni, poskrbeti za svoje dostojno življenje v času upokojitve.
Vsak mora razmisliti, ali bi lahko in kako bi živel, če bi se mu jutri mesečni prihodki zmanjšali za polovico – kajti točno to se bo po predvidevanjih zgodilo ob upokojitvi!
Poskrbimo, da bomo lahko naslov tega članka spremenili v: Drobiž ne, pokojnina!
http://www.donos.net/client/index.php?table=articles&ID=477
http://www.prva.net/pokojninska_reforma.asp?FolderId=159
http://www.prva.net/o_ppd.asp?FolderId=138&Arhiv=2006&ContentId=334
http://www.skladi.com/prvapomoc.php?novica=301
http://www.borzapedia.si/index.php/blog/62-varevanje-za-pokojnino
MOj komentar
Bo treba resnično poskrbet za na stara leta
Anketa:
Samo za POKOJNINO
Drobiž, ne pokojnina!
Pred leti so v večini primerov prevladovale police življenjskega zavarovanja z udeležbo na dobičku, z mesečno premijo povprečno v višini 50 DEM, kar bi sedaj znašalo malo več kot 25 EUR. Danes se le redkokdaj sklene polica življenjskega zavarovanja z udeležbo na dobičku s tako nizko premijo. Zakaj?
• Ponudba zavarovalnih produktov je postala mnogo pestrejša. Največjo dopolnitev predstavljajo predvsem naložbena zavarovanja, ki se dopolnjujejo z ostalimi varčevalnimi produkti.
• Vedno bolj se zavedamo, da moramo sami poskrbeti za finančni primanjkljaj (pokojninsko luknjo), ki bo nastala ob upokojitvi.
• Vedno večji delež svojih prihodkov namenjamo za ta namen.
Vse lepo in prav. Ampak v večini primerov še vedno ni urejeno tako, kot bi moralo biti!
Odlašanje se ne splača!
Vedno se najdejo potrebe, za katere moramo nameniti nekaj kapitala. Zato se dostikrat zgodi, da se v misli prikrade ideja, da lahko varčevanje za pokojnino še malo počaka. "Samo tole še poravnam, potem pa začnem varčevati za pokojnino. Saj je še dosti časa." Denarja nikoli ni preveč, čas pa neusmiljeno teče.
Primer:
Do leta 2037 želimo privarčevati 100.000 EUR. S tem bomo priskrbeli glavnico za izplačevanje rente, ki bo nadomeščala izpad dohodka zaradi premajhne pokojnine.
S pomočjo strokovnjaka izberemo primerno obliko varčevanja, kjer pričakujemo približno 7 odstotkov realnega povprečnega letnega donosa.
Tabela nazorno prikazuje, da bodi tisti, ki odlašajo, plačevali in plačali mnogo več za enak rezultat!
Varčujemo dovolj?
Po raziskavi Inštituta za ekonomska raziskovanja v Sloveniji za pokojnino znatno premalo varčujemo. Povprečna premija na prebivalca znaša le 36 EUR. To je slaba uteha za večino tistih, ki verjamejo, da so s tem rešili finančni problem svoje pokojnine.
Z mesečno premijo 36 EUR bi potrebovali več kot 40 let in pol, da bi po kriterijih v zgornjem primeru privarčevali 100.000 EUR. Toliko časa imajo le tisti, ki še niso, ali pa so šele začeli graditi svojo poslovno kariero. S tem mislim mlajšo populacijo, ki je zaposlena šele kratek čas in študente.
Pomembni dejavniki za dobro pokojninsko varčevanje so:
* Pravilna izbira oblike varčevanja, primerne glede na posameznikove želje, potrebe in finančne sposobnosti.
* Dovolj časa za uresničevanje ciljev. Velja namreč, da prej kot začnemo, lažje bomo prišli do cilja.
* Dovolj visoki vložki za varčevanje.
Poleg vseh dajatev, ki obremenjujejo vsako gospodinjstvo in posameznika, se je res težko odločiti še za en dodatni strošek. Vendar moramo v času, ko smo polno delovno sposobni, poskrbeti za svoje dostojno življenje v času upokojitve.
Vsak mora razmisliti, ali bi lahko in kako bi živel, če bi se mu jutri mesečni prihodki zmanjšali za polovico – kajti točno to se bo po predvidevanjih zgodilo ob upokojitvi!
Poskrbimo, da bomo lahko naslov tega članka spremenili v: Drobiž ne, pokojnina!
http://www.donos.net/client/index.php?table=articles&ID=477
http://www.prva.net/pokojninska_reforma.asp?FolderId=159
http://www.prva.net/o_ppd.asp?FolderId=138&Arhiv=2006&ContentId=334
http://www.skladi.com/prvapomoc.php?novica=301
http://www.borzapedia.si/index.php/blog/62-varevanje-za-pokojnino
MOj komentar
Bo treba resnično poskrbet za na stara leta
Anketa:
Samo za POKOJNINO
