Zadrževalniki

Živjo!

Nekaj me zanima - mnenje o t.i. suhih zadrževalnikih. Pri nas naj bi segradili, ljudje so načeloma proti. Kakšni so vzvodi proti državni upravi (sprejetje državnega lokacijskega načrta) da to preprečimo. Zakaj? Glavni razlog je ta, da želi mestna občina LJ svoje probleme reševati na račun ostalih občin, ter jim s tem oslabiti možnosti razvoja, medtem ko bi MO Lj dobila ogormne zazidalne površine.

Zanima me mnenje "forumašev" ter razlogi za in proti zadrževalnikom.

Sam se bojim, da res nobena občina kot institucija ni prav pretirano proti zadrževalnikom. Ljudje pa po večini so, vsaj tisti ki so sposobni videti malo dlje. Že tako je prostor precej omejen zaradi plinovoda in VN daljnovoda, zdaj bi pa zaradi zadrževalnika izgubili še praktično zadnje možnosti širitve. Ker bi zadrževalnik bil suhi, res nebi povzročal kakih večjih neprijetnosti, vendar je kompletna dolina nad njim zaradi tega degradirana.
Še največje dvome pri ljudeh pa povzroča točno država. Obljube o odškodnini itd, ljudje so bili pa že prevečkrat opeharjeni, da bi verjeli. Sedaj bi dovolili, ko bo pa čez 10 let uničena letina, bodo pa zavarovalniške igrice, kao da je samo del uničen itd in zato pripada samo 2% odškodnine in podobno.
Dejstvo pa je, da to prejema država z državnim načrtom in lahko to stori praktično brez vsakega soglasja.

To je res. Problem je samo v tem, ker se bo ta težava reševala na račun drugih. Polplavno območje v Ljubljani je poplavno že zelo dolgo, to so vsi vedeli, pa so kljub temu gradili na tem območju.. Menda so ljudje pri pridobivanju gradbenega dovoljenja morali celo podpisati izjavo, da ne bodo zahtevali odškodnine ali nekaj podobnega. Prav rad bi eno tako izjavo (če je bilo to res) dobil v roke.
Poleg tega bi se z rešitvijo poplavnega problema pridobile še nove, ogromne zazidalne površine. Torej bi se mestna občina Ljubljana lahko bogato širila, kakšni so pa dobički pri zemljiščih pa vemo. Nasprotno pa bi ljudje nad jezom izgubili možnosti za gradnjo, širitev ali prodajo zemljišč.
Rešitev je pa več, dokazano, vendar "stroka" trdi, da je izbrala najboljšo. Četudi je to res, je dovolj dobra vsaka, ki reši poplavno ogroženo območje, razlika je pa v ceni! Primer drugačne rešitve je npr izgradnja razbremenilnika na Barje. S tem bi ob nalivu poplavili barje, ostali bi bili na suhem. Ironično gledano - glede na to da "strokovnjaki" svarijo pred upadanjem podtalnice bi taka rešitev, če bi del vode konstantno spuščali na barje, celo pozitivno vplivala na vse skupaj.