Potemtakem je tisto obvestilo nepotrebno ?
Hepatitis A je bolezen jeter, ki je posledica okužbe z virusom hepatitisa A. Virus se nahaja v okuženi hrani in vodi; pogostokrat so z njim okužene gojene školjke, ki pridejo v stik z neprečiščenimi fekalnimi odplakami.
Izbruh bolezni je običajno nenaden in se prične s povišano telesno temperaturo, slabim počutjem, utrujenostjo, pomanjkanjem apetita. Bolnika lahko sili na bruhanje, neredko pa so prisotne tudi bolečine v trebuhu. Čez nekaj dni je mogoče opaziti porumenelost beločnic in kože. Bolezenski znaki niso pri vseh bolnikih enako izraziti. Klinična slika se spreminja od lahke, ki traja teden ali dva, do težke, ki traja nekaj mesecev. Bolezen se navadno pozdravi brez trajnih posledic, lahko pa preide v kronično vnetje jeter. Zlasti pri mlajših otrocih lahko poteka bolezen v zelo lahki obliki, tako da jo prepoznamo le s pomočjo ustreznih preiskav krvi.
1. NA KAKŠEN NAČIN PRIDE DO OBOLENJA OZIROMA DO OKUŽBE Z VIRUSOM?
Do okužbe s povzročiteljem nalezljive zlatenice A pride lahko zaradi uživanja hrane ali vode, v kateri je virus hepatitisa A. Izločevalec virusa je človek, ki virus izloča z blatom v okolico oziroma ga zaradi neustrezne higiene rok prenaša na hrano in različne predmete v svoji okolici. Če higiena rok osebe, ki je pride v stik z okuženimi predmeti ni zadovoljiva, se virus preko rok zanese v prebavila in povzroči okužbo.
2. KOLIKO ČASA PRETEČE OD OKUŽBE DO PRVIH BOLEZENSKIH ZNAKOV?
Ta čas, ki ga imenujemo inkubacija, je sorazmerno dolg. Bolezenski znaki se lahko pojavijo že 14 dni po okužbi, lahko pa preteče mesec ali več preden se bolezen razvije. Virus hepatitisa A ugotavljamo v blatu okuženih oseb lahko že tri tedne pred začetkom obolenja in približno en teden po obolenju.
3. KDO JE NAJBOLJ OGROŽEN?
Do okužbe pride najpogosteje med malimi otroci in šolarji, ki na eni strani še ne znajo povsem poskrbeti za pravilno umivanje rok, po drugi strani pa so neprekuženi, kar pomeni, da še niso bili v stiku s tem povzročiteljem. Odrasli, ki se okužijo in obolijo, imajo praviloma večje težave in so bolj prizadeti kot mali otroci.
4. KAKO SE LAHKO PRED OBOLEVANJEM ZAVARUJEMO?
Okužbo najpogosteje širijo osebe, ki sicer izločajo povzročitelja z blatom, same pa so na videz zdrave. Zdravje lahko zavarujemo na ta način, da si roke pred jedjo temeljito umijemo. Previdnost je potrebna tudi pri uživanju morskih sadežev, zlasti tistih, ki se pred uživanjem toplotno ne obdelajo na dovolj visokih temperaturah. Glede na to, da je možnost okužbe rok največja pri skupni uporabi sanitarnih prostorov, je prav tako pomembno temeljito umivanje rok po uporabi sanitarij.
5. KAKO SKRBETI ZA BOLNIKA?
Zdravil, ki bi zdravila nalezljivo zlatenico, ni. Za bolnika je najbolj pomembno, da počiva. Pomembna je tudi pravilna prehrana, ki naj bo lahka, brez posebnega dodajanja maščob in začimb. Večji telesni napori, težka, mastna in začinjena hrana ter uživanje alkohola v času obolenja lahko prispevajo k razvoju trajne prizadetosti jetrnega tkiva, do kroničnega vnetja jeter.