VARČEVANJE-prestavitev ure

Citat:
Uporabnik Pepe pravi:
Prihranki so bili v primeru dela v dveh izmenah. Ampak industrije je vse manj in verjetno so ti prihranki v EU zanemarljivi.

Klikni za razširitev

Citat:
Republika Slovenija je pri tem ugotovila, da je ureditev poletnega časa glede organizacije dela primerna in da nastajajo prihranki na področju porabe električne energije pri gospodarskih družbah s področja energetike. Premik delovnega časa zagotavlja večjo učinkovitost, predvsem v poletnem času in pozitivno vpliva na učinkovitost dela zaposlenih, ki delajo na terenu. Ocenjeno je bilo, da ureditev pozitivno vpliva tudi na varnost pri delu, ker se več dela opravi pri dnevni svetlobi. Zaradi prihrankov energije in drugih pozitivnih učinkov uvedbe obdobja poletnega časa je Republika Slovenija predlagala, da ostane zdajšnja ureditev v veljavi.

Klikni za razširitev

Citat:
V Latviji turistični strokovnjaki ocenjujejo, da poletni čas pozitivno vpliva na turizem, saj na primer ugotavljajo povečano povpraševanje po opremi za prosti čas (kolesarjenje, čolnarjenje, itd&#8230.

Italija poroča, da imata gradbeniški in kmetijski sektor korist od poletnega časa, posebno v južnem delu države, saj je zjutraj manj vroče kot ob isti uri brez poletnega časa.

Študija, opravljena v Franciji leta 2006, je na osnovi simulacij primerjala sedanjo ureditev z ureditvijo „brez poletnega časa“. Študija je pokazala prihranke energije zaradi poletnega časa, ocenjene na 684 GWh (osvetlitev in klimatizacija), na drugi strani pa povečano porabo na račun ogrevanja v višini 14 GWh, kar pomeni prihranek 0,014 % skupne porabe leta 2005. Študija je tudi pokazala, da bi za mesec dni zgodnejši prehod na poletni čas omogočil dodatni prihranek 45GWh za osvetlitev.

V Sloveniji so različne statistične analize, ki so jih opravile elektrodistribucijske družbe, pokazale, da sprememba ure v marcu in oktobru ne vpliva na porabo elektrike ali pa ima le neznaten vpliv.

V Estoniji , kjer v letih 2000 in 2001 poletnega časa izjemoma niso uvedli, statistike kažejo, da je bila poraba elektrike v gospodinjstvih od aprila do oktobra višja kot pred obdobjem 2000–2001 in po njem. Vendar je bila razlika nižja od 10 %, razmerje med poletno in zimsko porabo pa je bilo podobno kot v letih, ko je bil poletni čas uveden.

V Latviji so konec marca 2006 primerjali porabo elektrike in maksimalno obremenitev elektroenergetskega sistema pred spomladanskim datumom spremembe ure in po njem. Ugotovljene spremembe teh dveh parametrov so bile minimalne.

Na Cipru združenje astronomov v svojem poročilu predlaga, da bi skrajšali trajanje poletnega časa in ga uporabljali samo od maja do septembra. S tem bi vključili mesece, ko traja sončna osvetlitev dlje od 12 ur, razen aprila, in s povprečno temperaturo nad 24° C. V poročilu zatrjujejo, da bi v primerjavi s sedanjim časovnim razporedom lahko prihranili energijo, vendar pa te trditve ne podprejo s kvantitativno analizo.

V Estoniji opravljena primerjalna študija o številu prometnih nesreč s smrtnim izidom in nesreč s preživelimi, ki so se v letih 2004–2006 zgodile 30 dni pred menjavo ure in 30 dni po njej, ni pokazala statistično pomembnih gibanj v primerjavi s skupnim letnim številom prometnih nesreč.

Raziskave, ki so jih opravili pri "Estradas de Portugal", niso pokazale neposredne povezave med poletnim časom in varnostjo v cestnem prometu. To mnenje je potrdilo tudi več izvedencev s področja prometa.

Na Finskem so v letih 2003 in 2004 v dveh študijah analizirali vpliv spremembe ure na človeško telo, in sicer na vzorcu 10 oseb. Določene vplive na spanec in bioritem so ugotovili v štirih dnevih po spremembi ure. Vendar avtorji poudarjajo, da zaradi majhnega vzorca iz študij ni mogoče narediti zaključkov za vse prebivalstvo.

Zaključek : Predvsem glede vpliva na porabo energije nekatere novejše kvantitativne študije potrjujejo prihranke energije, čeprav le znatne, v primerjavi s skupno porabo energije, ne upoštevajo pa možne večje porabe zaradi morebitnega povečanja avtomobilskega prometa v večernih urah. Res je tudi, da bodo prihranki energije pri osvetlitvi verjetno vedno manjši zaradi prodora energijsko varčnih žarnic, kar je med drugim poudarilo tudi Združenje proti dvojnemu poletnemu času (ACHED). Glede na pospešen prodor klimatizacije v poslovne prostore v terciarnih dejavnostih pa bodo šele izkušnje pokazale, v kolikšni meri bodo te manjše prihranke nadomestili povečani prihranki na področju klimatizacije.

V Estoniji je javnomnenjska raziskava, opravljena leta 2001, pokazala, da je število zagovornikov in nasprotnikov poletnega časa skoraj enako.

V Litvi je v javnomnenjski raziskavi, opravljeni leta 2006, 55 % sodelujočih nasprotovalo poletnemu času, 32 % pa mu jih je bilo naklonjenih.

V Latviji so letu 2006 pripravili dve spletni posvetovanji. Pokazali sta, da približno 60 % sodelujočih nasprotuje poletnemu času. Vendar je treba poudariti, da ta rezultat ni bil dosežen na osnovi reprezentativnega vzorca oseb, temveč na osnovi vzorca oseb, ki so se odločile sodelovati pri posvetovanju.

Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je v Franciji leta 2005 opravil inštitut CREDOC, sta približno dve tretjini Francozov naklonjeni poletnemu času ali pa sta glede njega indiferentni. V obdobju od leta 1993 se je namreč pozitivno mnenje povečalo za 12 točk, negativno mnenje pa se je zmanjšalo za 13 točk. Vendar je v raziskavi, ki jo je leta 2002 opravil SOFRES, 45 % sodelujočih zagovarjalo poletni čas čez vse leto , 31,4 % je bilo indiferentnih, 26,3 % pa je nasprotovalo poletnemu času.

Kot zaključek velja ugotovitev, da zelo omejeno število novejših javnomnenjskih raziskav o tej temi ne omogoča ustreznih sklepov, še toliko manj, ker se stopnja reprezentativnosti in rezultati teh raziskav med državami zelo razlikujejo.

Raziskava Eurobarometra, izvedena leta 1990, je pokazala, da je indeks zadovoljstva 57,4 % za celotno Evropsko skupnost.

Raziskava Eurobarometra, izvedena leta 1993, o datumu prenehanja poletnega časa, je pokazala, da so vsi prebivalci Skupnosti 12 držav članic bolj naklonjeni prenehanju poletnega časa konec oktobra (54,5 %) namesto konec septembra (38,4 %), t.j. sedanji ureditvi.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Pepe pravi:
Prihranki so bili v primeru dela v dveh izmenah. Ampak industrije je vse manj in verjetno so ti prihranki v EU zanemarljivi.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Zgaga pravi:
Kako malčku prestaviti uro, da se ne bo prebujal ob 5:30?!
Sicer je bilo za njega 6:30. Sem že pri tretji kavi danes.

Klikni za razširitev

Citat:
Jaz sem danes ponoči namesto 12 delal 13 ur. Zeh

Klikni za razširitev