Zakaj pa si padel?
Ne bi rad dal napačnega nasveta, vendar se mi zdi, da če si sam kriv, upravljalec smučišča ne odgovarja.
Razlog mora biti pri napravah smučišča in na samem smučišču.
---
Iz prakse:
Odškodninska odgovornost upravljalca javnega smučišča nasproti uporabniku smučišča je odgovornost po načelih krivdne odgovornosti. Odgovornost upravljalca smučišča je izjemno objektivna samo tedaj, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar v smislu 173. člena ZOR (npr. smučišče s snežnim plazom, izredno poledenelo strmo pobočje).
---
Tožena stranka v reviziji utemeljeno načenja vprašanje, ali je smučišče nevarna stvar v smislu 173. člena ZOR. Na to vprašanje je treba odgovoriti, da javnega smučišča, tj. smučišča v smislu 1. člena ZVJS načelno ni mogoče šteti za nevarno stvar. Ni mogoče pritrditi tožnikovemu revizijskemu stališču, da mora biti (javno) smučišče usposobljeno za varno uporabo, tako da ne predstavlja nobene nevarnosti za uporabnike. Javno smučišče je površina, posebej urejena za rekreativno in športno smučanje (1. člen ZVJS), pri čemer je treba poudariti, da je tudi rekreativno smučanje športna aktivnost. Kakor vsaka športna aktivnost, je tudi smučanje zvezano z določeno nevarnostjo. To nevarnost prevzema nase tisti, ki se z njo ukvarja. Bistvo smučanja je gibanje po zasneženem zemeljskem površju (če se omejimo na prvotno edine naravne situacije) s pomočjo posebne opreme, običajna težnja smučarja pri tem gibanju pa je doseganje določene hitrosti, ki je praviloma večja od hitrosti človeške hoje. Takšno gibanje v takšnem naravnem okolju je zvezano z določeno nevarnostjo poškodb, na katero smučar prostovoljno pristane. Upravljalec javnega smučišča daje smučišče na razpolago za smučanje pod enakimi pogoji vsakomur (1. člen ZVJS) in sicer za smučanje, torej za dejavnost, ki jo je v prej navedenem smislu treba šteti za nevarno dejavnost (kar še ne pomeni opredelitve te športne dejavnosti za nevarno dejavnost v smislu 173.člena ZOR). Upravljalec javnega smučišča mora skrbeti, da smučišče obratuje le ob časovnih in vremenskih razmerah, v katerih je zagotovljena varnost smučarjev (člen 10/1 ZVJS). S to zakonsko določbo pa ni mišljena takšna varnost, kot navaja tožnik v reviziji, tj. uporaba smučišča, pri kateri smučanje ne predstavlja nobene nevarnosti za uporabnika smučišča. V citirani določbi člena 10/1 ZVJS navedene varnosti smučarjev ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za običajno varnost, ki jo uporabnik javnega smučišča lahko pričakuje pri smučanju na javnem smučišču glede na obveznosti upravljalca javnega smučišča, ki so določene v ZVJS. Iz tega pa že tudi sledi, da je odškodninska odgovornost upravljalca javnega smučišča nasproti uporabniku smučišča odgovornost po načelih krivdne odgovornosti. Odgovornost upravljalca smučišča je izjemno objektivna (tj. odškodninska odgovornost po načelu vzročnosti iz 173. člena ZOR) samo tedaj, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar v smislu 173. člena ZOR (npr. smučišče s snežnim plazom, izredno poledenelo strmo pobočje). Take okoliščine po presoji revizijskega sodišča v izpodbijani sodbi niso bile ugotovljene.
---
Ponavadi je pogoj za zahtevek predložitev vozovnice in v skladu zakonom varstvu na smučiščih zapisnik nadozrnika o nesreči...
Povej za razlog nesreče, kdo jo je zakrivil.
Še nekaj moraš vedet. Rekreativno smučanje je prostovoljna zadeva (kot kak drug šport) in tu veljajo enaka pravila = glede na krivdo, včasih pa kot vidiš gori tudi objektivno
Telovadba v šoli je pa npr. obvezna in tam šola odgovarja ne glede na krivdo = objektivno.
Na plano s podatki.
Drugič kakšno zavarovanje dodatno za smučanje ne bi škodilo, preveri če ni kaj s karto itd.
p.s. naj te ne moti star predpis ZOR, OZ je glede tega enak.
