In spomini iz poslovnega življenja. "Če Rusa stiskaš, ki ima široko dušo in malo drugače gleda na to, zraven še malo konjaka spiješ… Če si ti trd z Japoncem, zna to ceniti. Američani so spet nekaj drugega. Eno uro si skupaj in si že na ti. Harmoniko sem igral, ko je bil 'štimung' tak. Poslovne partnerje sem vozil po uradnih sestankih, ko je bilo konec, sem jih povabil na 'en drink' in smo šli v zidanico. Tam sem zaigral na harmoniko in so bili vsi 'paf'. Ko je ruski kolega, ki je največ kupoval od mene, dobil vnuka, smo šli na ladjo na reki Moskva, s cigani, medvedi, z 'vsem bogom', in smo lumpali od petka do nedelje. Ven so nas nosili na nosilih in zapeljali domov. Nobeden ni mogel hoditi. V Osaki pa lahko greš v klub le, če si njegov član. Moj prijatelj, ki je bil lastnik in predsednik največje japonske firme, je imel svoj klub. To je bil pa tak 'štimung', ko sva bila tam! Gejše, violine, japonski stil življenja. Pili smo sake. Sredi noči nisem več vedel, ali sem v nebesih ali še na zemlji. Sami angelčki so bili okoli. Gejše. Potem se greš okopat, zmasirat, polivajo te."
http://www.vecer.com/clanek/201602186189137
http://www.vecer.com/clanek/201602186189137