TTIP

Ta sporazum bi med drugim nekoliko onemogočil prodore Kitajske in okrepil moč EU in ZDA

Mojih 5c

in imamo raje moč ZDA kot moč Kitajske... a ne.

EU lahko tudi malo črtaš ven iz stavka.

Ne vem, kje ste živeli vsi drugi, ampak mene so v srednji šoli naučili, kakšne so bile posledice NAFTE (http://en.wikipedia.org/wiki/North_American_Free_Trade_Agreement) - med drugim tudi propad kmetijstva v Mehiki ob meji z ZDA, množična brezposelnost po novem cenovno popolnoma nekonkurenčnih kmetov in beg teh na šverc na sever.

Američani pa nato na Teksaški meji gradijo Berlinski zid, dolg tisoče milj, ker da so nelegalni migranti nadloga za popizdit.

Skratka, iz tega ne bo čisto nič dobrega, za nobeno našo firmo, kaj šele za normalnega državljana.

Dvomim, da gre za poskus prevladovanja ZDA v tem primeru, je pa res, da smo v Sloveniji izraziti 'amerofobi' in je to logična reakcija na moje mnenje.

Na vsak način pa je povezanost dveh ekonomij boljša od osamitve.

Nikjer pa nisem zasledil, da bi se pripravljal kakšen podoben sporazum s Kitajsko.

Daj si no preberi link o NAFTI, in potem piši. Bova kakšno rekla o korporaciji, ki je nehalo odlagati nevarne odpadke v US of A, jih začelo voziti v Mehiko, ko jim je tamkajšnje sodišče to prepovedalo, so pa uspešno iztožili državo za izgubljeni dobiček. Free market to rule them all.

Danes si lahko organ Slo države privošči odvzeti okoljsko dovoljenje Lafargu, in ta spoka iz države, ker nam ne more več svinjati lufta, kar nas stane 100 delovnih mest iz te firme. Koliko nas bo to stalo v odškodninah, ko bomo podpisali sporazum, da država tega ne sme in ne more več prepovedati?

Citat:
Uporabnik oriolus pravi:
Dvomim, da gre za poskus prevladovanja ZDA v tem primeru, je pa res, da smo v Sloveniji izraziti 'amerofobi' in je to logična reakcija na moje mnenje.

Na vsak način pa je povezanost dveh ekonomij boljša od osamitve.

Nikjer pa nisem zasledil, da bi se pripravljal kakšen podoben sporazum s Kitajsko.

Klikni za razširitev

evropa zelo hitro klecne pod pritiski. slovenija še pred. ne vem kdo je izrazit amerofob, politiki že ne. če bi bili bi se bili pridružili azijski banki za razvoj.

Je kje objavljeno, kateri lobisti so obiskali Zvera?

O sporazumu ne vem dosti, a vse kar se tako močno skriva, da niti EU poslanci ne morejo do tega, oz. po novem lahko tako, da si s svinčnikmom pišejo beležke iz gradiva, ki ga dobijo na vpogled v posebni sobi, a le tistega katerega konkretno navedejo, da bi ga radi vpogledali (in kako naj navedejo kaj bi radi vpogledali, če ne vedo, kaj je sploh v tem gradivu - navedbe EU poslancev), ni v splošnem interesu.
Zato sem proti.

Nekaj kar se tako hudo skriva, gotovo ne more biti slabo za občo publiko... NOT.

Citat:
Uporabnik bisnen pravi:
O sporazumu ne vem dosti, a vse kar se tako močno skriva, da niti EU poslanci ne morejo do tega, oz. po novem lahko tako, da si s svinčnikmom pišejo beležke iz gradiva, ki ga dobijo na vpogled v posebni sobi, a le tistega katerega konkretno navedejo, da bi ga radi vpogledali (in kako naj navedejo kaj bi radi vpogledali, če ne vedo, kaj je sploh v tem gradivu - navedbe EU poslancev), ni v splošnem interesu.
Zato sem proti.

Klikni za razširitev

Se strinjam, trgovinski sporazum ni nekaj, kar bi bilo treba skrivat, potem je že nekaj takega not, kar nočejo, da vidimo

TTIP
tl;dr povedano
Sporazum, pri katerem bi bile korporacije nad državami.

Je sedaj razumljivo?

Kako so glasovali slovenci, drugače kot govorijo v javnosti seveda.



http://www.votewatch.eu/en/ter...tion-vote-.html

http://www.express.hr/drustvo/misteriozni-ttip-nas-pretvara-u-siromasniju-i-losiju-ameriku-2719

Nič čudnega, da pogajanja potekajo v največji tajnosti, skrita od javnosti.

Citat:
Uporabnik AndY1 pravi:
Ocitno bo potrebna revolucija.

Klikni za razširitev

Sej bo, muslimanska

Dobil na mail

Prejšnji vikend sem se kot edini predstavnik iz Slovenije ter aktivist
nevladne organizacije Brez izgovora Slovenija udeležil usposabljanja v
Bruslju. Usposabljanje je bilo namenjeno globljemu spoznavanju ISDS-ja
ter novega predloga Evropske komisije, ICS-ja. V tem prispevku bi rad
predstavil nekaj ključnih težav tega sporazuma, kot tudi poudaril
nesmiselnost novega predloga Evropske komisije.

Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med
Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije
prinesel rast BDP-ja
ter nova delovna mesta. Prav tako ste verjetno že slišali za
potencialno grozovite posledice tega sporazuma, kot so klorirani
piščanci,privatizacija
voda, gensko spremenjena hrana, in še in še bi lahko naštevali.

Pa vendar le malo Evropske javnosti pozna drugo poglavje TTIP-ja,
preprosto poimenovan >Investment<, oz. po slovensko
>Naložbe/Investicije<. Poglavje
se pojavlja v večini mednarodnih sporazumov, prav tako pa se z njim
pojavlja ogromno težav. Večina ga pozna pod kratico ISDS
(Investor-state
dispute settlement), ki bi jo lahko v grobem prevedli kot >Zaščita
naložb in mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo<.

Sam koncept je nadvse preprost: Tuja podjetja investirajo v neko
državo (npr. odprejo novo tovarno) in v zameno zahtevajo nekatera
temeljna
zagotovila, da država ne bo škodovala njihovem delovanju. Sliši se
preprosto, vendar z natančnejšo analizo besedila, ter poznavanjem
zgodovine
ISDS-ja kar hitro pridemo do sklepa, da je to poglavje neustavljivo
orožje mednarodnih korporacij proti Evropi kakršno poznamo.

Sam sporazum določa, da ima država vso pravico spreminjati zakone v
skladu z javnim interesom, vendar pa določeni členi tega sporazuma
omogočajo, da
tuje korporacije lahko na mednarodnih sodiščih zahtevajo odškodnino za
izgubljen dobiček.

Sliši se logično, mar ne? Pa vendar, ta sporazum dovoljuje, da lahko
podjetje toži državo tudi v primeru, ko država npr. dvigne minimalno
plačo,
saj s tem podjetje izgubi del dobička! Si predstavljate, da mora
država zato, ker hoče poskrbeti za svoje državljane, plačati
gromozanske
odškodnine korporacijam? Prav to omogočata TTIP in ISDS.

Če še vedno niste prepričani kako močno je to orožje v rokah
korporacij mi dovolite, da vam na kratko predstavim dva primera tožb,
ki so se že zgodile
na podlagi podobnih sporazumov:
Urugvaj je leta 2009 sprejel strožjo zakonodajo, na področju
prodaje cigaret. Od sprejetja zakona, so morale vse škatlice cigaret
vsebovati slikovna ter pisna opozori o škodljivosti kajenja.
Vendar pa je kmalu zatem Philipp Morris, največji proizvajalec
cigaret,
vložil tožbo na arbitražnem sodišču, v kateri je od Urugvaja
zahteval 2 milijardi dolarjev odškodnine ter prenehanje izvajanje
zakona. Tožba je še vedno v teku, vendar vse kaže na to, da bo
Urugvaj moral ugoditi zahtevam Philip Morrisa.
Romunija je prepovedala odprtje rudnika zlata, ki ga je na
njihovih tleh želelo odpreti Kanadsko podjetje Gabriel Resources, saj
bi
odprtje takšnega rudnika prineslo veliko onesnaženje lokalnega
okolja ter povzročilo zdravstvene težave prebivalcem v okolici. Ker pa
je
Romunija že pred časom podpisala ISDS sporazum s Kanado, jih
sedaj podjetje Gabriel Resources toži zaradi prepovedi, in sicer za
kar
milijardo dolarjev! Romunija se še vedno bori na arbitražnem
sodišču, vendar tudi v tem primeru vse kaže na zmago podjetja.


Hej hej, ampak še vedno o tem, ali bo država morala plačati odškodnino
odločajo sodišča, ki pa so neodvisna in nepristranska, mar ne? Na
žalost to
ne drži. Tako imenovana >sodišča< so sestavljena iz treh arbitrov, ki
odločajo o celotni zadevi. Seveda so po definiciji >nepristranski<,
vendar
kaj ko večina teh arbitrov oz. >sodnikov< dela prav za mednarodne
korporacije. Težava je tudi v tem, da pritožba na njihovo odločitev ni
možna. Češnjico na vrhu torte pa doda tudi dejstvo, da je njihova
plača kar 2000 USD na uro! In vse stroške v primeru izgubljene tožbe
seveda plača
država. In stroški so lahko zelo visoki , v večini primerov več
milijonov dolarjev!

Evropska komisija je objavila, da ISDS-ja ne bo v TTIP sporazumu, in
za trenutek je vse kazalo na to, da se bomo izognili najhujšemu.
Sporočilo je
bilo: ISDS je mrtev. Pa vendar, ISDS je še vedno živ in brca, vendar
tokrat pot novim imenom, Investment Court System, ali na kratko
ICS.Komisija je
spretno preimenovala arbitre v >sodnike< ter arbitražna sodišča v
>mednarodna sodišča<, kar pa ne pripomore k nepristranskosti in
neodvisnosti le teh. Prav tako v ICS-ju še vedno najdemo vse ključne
problematične člene, ki omogočajo izkoriščanje tega mehanizma v prid
korporacijam.

Če se ne bo nič spremenilo (in samo od sebe se ne bo) bomo kmalu tudi
naslovnica slovenskega časopisa ponašala naslov: >Monsanto iztožil 2
miljardi dolarjev odškodnine zaradi prepovedi gojenja GSO v Sloveniji,
naša država pa mora plačati še za 8 milijonov dolarjev sodnih
stroškov.< Vendar
pa obstaja še večja nevarnost. Nekatere države, ki imajo manjši
proračun (mednje spada tudi Slovenija) bodo pred spremembo zakona
dobro premislile,
saj lahko pričakujejo tožbe, ki pa si jih kot manjše države ne bodo
mogle privoščiti. In tako bomo državljani pristali v rokah mednarodnih
korporacij,
saj država ne bo več imela dovolj velikega vpliva na zakonodajo.



Nihče med nami si ne želi jesti gensko spremenjene hrane ter
kloriranih piščancev, nihče si ne želi obleči majice, ki je bila
proizvedena z
rakotvornimi kemikalijami, prav nobeden izmed nas ne želi dočakati
dne, ko bodo korporacije prevzele oblast nad Evropo ter svetom, pa
vendar se to
dogaja prav sedaj!

Potrebno je ukrepati sedaj! Delite to sporočilo med svoje prijatelje
ter znance. Od svojih izvoljenih predstavnikov v parlamentu zahtevajte
pojasnilo, zakaj podpirajo tak sporazum. Še naprej spremljajte
dogajanje na temo TTIP-ja ter drugih škodljivih sporazumov, zahtevajte
javna pojasnila
dokumentov s strani Evropske Komisije, saj bo v nasprotnem primeru le
ta še naprej delovala brez kakršnihkoli zadržkov!

Ker sem prejel veliko komentarjev na temo: "GSO ni nujno škodljiv" in
podobno, naj tukaj poudarim, da sam nisem proti napredku, vendar pa
sem
proti temu, da se na trgu prodaja hrana ter živila, za katere še ne
vemo kakšne dolgoročne posledice lahko povzročijo na naš organizem.
Podobno kot
pri tobačni industriji: Cigarete so bile kar dolgo izdelek brez
kakršnihkoli regulacij, saj ni bilo nobene študije o njihovi
škodljivosti.
Šele ko je svetovna javnost spregledala, kakšno škodo povzroča tobačni
dim, so države začele sprejemati regulacijske zakone proti tobačni
industriji.
Podobno je pri GSO, zaenkrat še ne vemo kakšne posledice lahko
povzročajo, vendar pa bi s sprejemom TTIP-ja posredno dovolili prodajo
le teh tudi na
Evropskem trgu, še preden bi uspeli dokazati njihove prednosti, ali
škodljivosti!

Glede na zapis na spletni strani naša vlada podpira TTIP, saj nikjer
ne omenja možnih negativnih učinkov sporazuma!

Verjamem, da obstaja tudi druga plat te zgodbe. Vendar je že ta dovolj, da bo treba nekaj ukrenit, da se prepreči take neumnosti.

Kako? Mediji zaenkrat ne zganjajo nobene panike. Je bolj važen sneg...