Meni se "naša" filozofija stimulacije ne zdi najboljša rešitev.
Se mi zdi veliko boljši princip ciljne plače, oz. kot z lepo tujko rečemo On-Target Earning.
Imaš recimo 80-20, fiksni-variabilni del. In pri nas rečejo: imaš 800€ plače, lahko dobiš 25% stimulacije.
Drugje pa je bolj v navadi: tvoja plača v primeru pričakovane uspešnosti je 1000€.
In psihološko gledano je v prvem primeru 800€ pričakovana plača, če zabušavaš "ne dobiš dodatka". V drugem primeru je plača za pričakovane dosežke jurja, če zabušavaš "dobiš nižjo plačo". In slednje se zaposlenim bolj usede v ušesa.
Poleg tega drugi pristop zahteva določanje ciljev in spremljanje njih doseganja ter rasti zaposlenega - nekaj, kar mariskje manjka. Kdor prevzame drugi način se s tem "prisili", da uredi tudi te stvari. Ker če meril za uspešnost ni, v prvem primeru ni dodatka, v drugem primeru pa ni odbitka. In slednjega ne želi noben lastnik / dirketor / vodja.