Oče je imel kakšno leto nazaj več manjših možganskih kapi. Bil je v bolnici, kjer so mu delali preiskave in na eni izmed teh preiskav je skoraj umrl (bil je že klinično mrtev). Po oživljanju so ugotovili alergijo na jod! Po dvo-mesečnem ležanju v bolnici zaradi, kao pljučnice, so ga spustili domov. Toda imel je vseskozi povišano temperaturo, tako da je po približno enem mesecu spet moral v bolnico. Diagnoze niso mogli postaviti(spet kao pljučnica). Vročina pa ni popuščala. Potem pa le prava diagnoza: bolnišnična okužba, mrsa! Pa je spet trajalo skoraj en mesec, da je zaradi umazanije oz. nespoštovanja osnovnih stvari glede čistoče v bolnici, preživel na robu življenja v bolnici! Seveda pa je imel obljubljeno tudi operacijo vratnih žil (zaradi zamašenih žil na vratu je prihajalo do kapi)!
In končno, prejšni teden je le dočakal klic iz bolnice, da mora danes priti na to življensko pomembno operacijo! Do takrat pa mora opraviti cel kup preiskav! Takoj se je s pomočjo mame organiziral in vsak dan hodil po raznoraznih preiskavah, kar ni bilo preprosto, saj zelo težko hodi, pa še za prevoz je bilo treba prositi sosede, saj sem bil jaz v službi.
In končno je prišel dan odrešitve, dan operacije! Spet je sosed prišel že ob šestih zjutraj, da je ata odpeljal v bolnico. Da ne dolgovezim preveč, operacije ni bilo, ker so ugotovili, da je oče alergičen na jod....
Noro! Noro! Noro!
Toliko enega letanja okrog, toliko časa, živcev, da ne govorim o psihičnem stresu zaradi operacije in edini možnosti za življenje v prihodnosti z manjšo možnostjo za kap, ne govorim... Kot da tega prej niso vedeli! Imajo izvide za 5 let nazaj, samo pogledati je treba, ampak ne, to je že preveč!!! Veste, kakšno je razočaranje očeta, ki je sedaj obsojen praktično na smrt!? Igranje s človeškimi življenji pa se veselo nadaljuje....glavno, da je minister zadovoljen...
In končno, prejšni teden je le dočakal klic iz bolnice, da mora danes priti na to življensko pomembno operacijo! Do takrat pa mora opraviti cel kup preiskav! Takoj se je s pomočjo mame organiziral in vsak dan hodil po raznoraznih preiskavah, kar ni bilo preprosto, saj zelo težko hodi, pa še za prevoz je bilo treba prositi sosede, saj sem bil jaz v službi.
In končno je prišel dan odrešitve, dan operacije! Spet je sosed prišel že ob šestih zjutraj, da je ata odpeljal v bolnico. Da ne dolgovezim preveč, operacije ni bilo, ker so ugotovili, da je oče alergičen na jod....
Noro! Noro! Noro!
Toliko enega letanja okrog, toliko časa, živcev, da ne govorim o psihičnem stresu zaradi operacije in edini možnosti za življenje v prihodnosti z manjšo možnostjo za kap, ne govorim... Kot da tega prej niso vedeli! Imajo izvide za 5 let nazaj, samo pogledati je treba, ampak ne, to je že preveč!!! Veste, kakšno je razočaranje očeta, ki je sedaj obsojen praktično na smrt!? Igranje s človeškimi življenji pa se veselo nadaljuje....glavno, da je minister zadovoljen...